Komisija je že v začetku leta poudarila, da bo evropski proračun, ki sedaj znaša približno odstotek BND EU, treba povečati. Napovedala je, da se bo številka gibala med 1,1 in 1,19 odstotka BND. Sedaj je ta razpon še nekoliko zožila.
Povečanje je potrebno za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Britanije, ki znaša od 12 do 14 milijard evrov na leto, in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, ki znaša od osem do deset milijard evrov na leto.
Polovico prihodkovne vrzeli naj bi unija odpravila z rezi izdatkov, polovico pa z dodatnimi prihodki preostalih 27 članic. Petino odhodkovne vrzeli naj bi odpravila s prerazporejanjem sredstev in rezi, 80 odstotkov pa s svežim denarjem in dodatnimi prispevki.
Že večkrat so v komisiji izpostavili dve "sveti kravi" - program študentske izmenjave Erasmus + ter program za raziskave in inovacije Obzorje, kjer rezov ne bo. Sredstva za Erasmus želi komisija podvojiti, sredstva za Obzorje pa povečati za 40 ali 50 odstotkov.
Vsi ostali programi lahko pričakujejo reze, tudi najobsežnejša kohezija in kmetijstvo, a naj ti ne bi bili radikalni. Komisija za kohezijo omenja v povprečju šestodstotne reze v primerjavi z letom 2020. Medtem ko je bilo v preteklosti za ti politiki namenjenih 80 odstotkov proračuna, ga bo po novem 60 odstotkov, napovedujejo v Bruslju.
Pričakovati je tudi spremembe pri izračunavanju kohezijskih sredstev, pri čemer naj bi se v prihodnje manj upoštevalo razvitost, torej bruto domači proizvod na prebivalca, ter več druge dejavnike, kot so na primer migracije in brezposelnost mladih, tako da naj bi se težišče financiranja preselilo z vzhoda na jug.
Pri upoštevanju izziva migracij v prihodnjem proračunu torej naj ne bi šlo za kaznovanje članic, ki zavračajo begunske kvote, temveč za finančno podporo tistim, ki so pod največjimi pritiski.
V komisiji odločno zavračajo razpravo o neto prejemnicah in neto plačnicah, ki je sicer tradicionalno v središču proračunskih pogajanj unije, kot zastarelo in lažno.
Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi Španija prešla iz kluba neto prejemnic v klub neto plačnic.
Viri pri EU v povezavi s tem, kakšne spremembe je mogoče pričakovati v teh dveh klubih, opozarjajo, da je to odvisno od gibanja BDP in nemogoče vnaprej napovedati, a obenem ocenjujejo, da bo Poljska zagotovo postala neto plačnica pred koncem prihodnjega večletnega finančnega okvira, morda pa tudi katere druge nove članice.
Pomembno vprašanje v pričakovanju novega proračunskega predloga komisije je pogojevanje evropskih sredstev, zlasti z vidika spoštovanja vladavine prava. Zaradi kršitev na Poljskem se od komisije pričakuje, da bo takšno pogojevanje vključila v predloge.
V Bruslju v povezavi s tem poudarjajo, da bo pogojevanje na splošno tesno povezano z evropskim semestrom oziroma evropskimi priporočili za proračunsko in reformno ukrepanje, ki jih dobijo članice vsako leto v okviru evropskega semestra.
Poudarjajo tudi, da je vladavina prava sine qua non oziroma nujni pogoj za to, da je mogoče na sodišču zahtevati povrnitev denarja v primeru korupcije ali poneverbe ter da bo šel predlog komisije v tej smeri, torej da bo temeljil na zagotavljanju neodvisnosti sodišč.
Po odhodu Britancev z njihovim zloglasnim rabatom ali proračunskim popustom, ki si ga je priborila železna dama Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da hoče nazaj svoj denar, naj bi odpravili tudi nekatere druge rabate, ne pa vseh.
S tem naj bi namreč zagotovili podporo nekaterih neto plačnic. Štiri neto plačnice - Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska - trenutno neomajno vztrajajo pri tem, da se proračun ne sme povečati.
Za zagotovitev lastnih virov naj bi komisija predlagala prenos dela prihodka od sheme za trgovanje z izpusti, uvedbo davka na plastiko ter prenos prihodkov centralnih bank in ECB od izdajanja evrov.
Komisija bo sicer prihodnjo sredo predstavila krovni predlog z glavnimi številkami, podrobni zakonodajni predlogi za posamezne politike bodo sledili v prihodnjih tednih.
Za potrditev krovnega proračunskega predloga je potrebno soglasje članic unije, zato viri pri EU izpostavljajo, da je treba v pogajanjih zagotoviti "27 malih zmagovalcev".
Le nekaj dni pred predstavitvijo predloga je evropski komisar za proračun Günther Oettinger ta teden na obisku v Sloveniji, kjer se bo v petek srečal z delegacijo ministrstva za finance, ministrstva za zunanje zadeve in kabineta predsednika vlade.
