Komisija za poslovnik je imela danes na mizi pobudo predsednika DZ Brgleza, povezano z zapleti pri obravnavi predloga za priznanje Palestine na odboru za zunanjo politiko. Brglez je namreč prepričan, da je predsednik odbora Horvat večkrat kršil poslovnik.
Med drugim zato, ker ni želel sklicati seje odbora in jo je nato sklical Brglez sam, ter zaradi predlaganega in nato sprejetega sklepa na odboru, da za odločanje o predlogu za priznanje Palestine ni pravne podlage. Kot je zapisal predsednik DZ, je Horvat onemogočal demokratično razpravo, še bolj zaskrbljujoč pa je po njegovem mnenju predlog omenjenega sklepa, za katerega Horvat po mnenju predsednika DZ ni imel nobene poslovniške podlage.
Horvat je očitke zavrnil in pojasnil, da so o predlogu razpravljali na več sejah odbora. Ob tem so na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe ugotovili, da je edini predlagatelj sklepa o priznanju države lahko vlada, a stališča vlade kljub pozivom niso dobili. Zato je odboru predlagal sklep, da pravne podlage za odločanje o predlogu ni, ki je bil sprejet z desetimi glasovi za šestimi proti. Tako po Horvatovih besedah ni šlo za njegovo samovoljno odločitev.
Nadaljevanja seje pa ni sklical, saj zaradi sprejetega sklepa nadaljnja obravnava ni bila mogoča. Horvat je prepričan, da je Brglez s tem, ko je sam sklical sejo, dejansko sam kršil poslovnik.
Brglez je sicer poslovniški komisiji predlagal, naj se opredeli tako do Horvatovega kot do njegovega ravnanja. Ob tem je dal pobudo, naj komisija sprejme razlago poslovniških določb, če meni, da te niso dovolj jasne.
A je predsednik komisije Matej T. Vatovec že ob začetku seje opozoril, da opredeljevanje do konkretnih ravnanj ni v v njeni pristojnosti. O kršitvah tako komisija ne more razpravljati, lahko odloča le o tem, ali je potrebna interpretacija poslovniških določb. Da ta ni potrebna, so se strinjali vsi člani komisije in tako zaključili sejo.
Predlog Levice za priznanje Palestine kot neodvisne države v tem sklicu DZ sicer ne bo doživel epiloga, saj je bila izredna seja s to tematiko na koncu odpovedana zaradi umika podpisov petih poslancev.