"Za države Zahodnega Balkana je nujno, da brez odlašanja začnejo ukrepati, da bodo sposobne uresničiti svoje potenciale. Čakanje na rešitve in odločitve od zunaj ni opcija," je na forumu dejal predsednik Pahor, ki je danes začel dvodnevni delovni obisk v BiH.
Kot izjemnega pomena je izpostavil, da države Zahodnega Balkana same zagotovijo kredibilnost reformnega procesa, še posebej z uresničevanjem reform za utrditev vladavine prava s harmonizacijo svoje zakonodaje z evropsko in gradnjo institucij, ki so ključne za splošni napredek. "Regionalno sodelovanje ostaja bistveno orodje za promocijo sprave in blaginje," je dejal.
Izpostavil je, da ima BiH vse, kar potrebuje, da zagotovi svojim državljanom evropski način življenja. "Ima pa tudi določena stara in tekoča sporna vprašanja, zaradi katerih je njena politična usoda nekoliko manj predvidljiva," je Pahor dejal v govoru.
Opozoril je, da se je v uniji znova obudila politična volja za širitev. V tem smislu je mogoče videti nedavno odločitev Evropske komisije kot nekaj zelo pozitivnega. Seveda pa ima ta proces mnoge težave, je dejal.
Komisija širitve na Zahodni Balkan "ne vidi kot zelo političen proces, ampak ga želi videti kot navaden tehnični proces". To bo po njegovi oceni še posebej težko v primeru BiH, ki ima posebne temelje in državno strukturo, kar od "EU zahteva zelo taktičen politični pristop".
"Zaradi mnogih pravnih, političnih in nacionalnih razlogov bo BiH težko izpolnila pogoje in izvedla pogajanja z Evropsko komisijo," je dejal predsednik, ki je opozoril na nevarnost, da po članstvu Hrvaške in pričakovanem vstopu Srbije v EU BiH dolgo časa morda ne bi postala članica povezave. "V tem primeru bi problemi, če se do takrat znotraj BiH skozi spravo in skozi druge procese ne bi odvili, lahko postali resna grožnja tako za stabilnost same države kot tudi za stabilnost regije."
Komisijo na eni strani in politično vodstvo BiH na drugi je opozoril na politično občutljivost procesa širitve, kjer mora vsak opraviti svoje delo. "Evropska komisija mora biti nekoliko bolj politično senzibilna za BiH, saj je med državami Zahodnega Balkana država sui generis. Politika v BiH pa mora poleg pozornosti reformam in vsem drugim procesom, ki jih morajo opraviti vse druge kandidatke, dati posebno pozornost spravi", da bodo vsi trije narodi in vse tri religije, ljudje različnih opredelitev, videli v skupni državi skupno prihodnost.
Predsednik, ki bo v četrtek obisk v Sarajevu končal s pogovori z vsemi tremi člani predsedstva BiH, je v govoru ponovil tudi podporo Slovenije evroatlantski poti BiH. V izjavi za TV Slovenija pa je danes dejal, da je v BiH prišel kot prijatelj te enotne države in da verjame v njeno evropsko prihodnost in možnost sprave, ki je zahtevna, a izvedljiva naloga.
V središču pogovorov predsednika s člani predsedstva bodo dvostranski odnosi in razmere na Zahodnem Balkanu. Predsednik se želi tudi seznaniti s potekom ključnih reform v BiH v kontekstu prizadevanj za njen napredek na evroatlantski poti ter z aktualnimi političnimi razmerami v državi pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.
Sarajevskega foruma se je danes udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Počivalšek. Sodeloval je na panelu z naslovom Uspešni z EU v Jugovzhodni Evropi, na katerem je opozoril, da so države regije skupaj močnejše. Povezane imajo tudi boljša pogajalska izhodišča pri pogajanjih za vstop v EU. Z vstopom bi se povečala ekonomska moč tako regije kot EU, je ocenil. Poudaril pa je, da brez infrastrukture ni povezave med državami regije, pa tudi gospodarske rasti ne, brez slednje pa ne more biti blaginje, so sporočili z ministrstva.
V sklopu foruma se je srečal z ministrom BiH za zunanjo trgovino in ekonomske razmere Mirkom Šarovićem. BiH je izpostavil kot pomembno gospodarsko partnerico Slovenije in dodal, da je blagovna menjava med državama lani dosegla rekordnih 1,25 milijarde evrov. Ponovil je, da Slovenija aktivno podpira BiH v okviru približevanja evroatlantskim integracijam, menil pa, da mora BiH v približevanju pospešiti predvsem reformna prizadevanja in socialno-ekonomsko agendo.
Predsednika na obisku v Sarajevu spremlja tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, ki se je na forumu udeležil panela na temo mednarodne povezanosti Jugovzhodne Evrope. Tu je izpostavil aktivnosti Slovenije za stabilizacijo regije, med njimi proces Brdo Brioni, kot tudi angažma Slovenije v regiji s tremi konkretnimi pobudami - pozitivno agendo za mlade, integrativno upravljanje notranje varnosti ter Summit 100. Izpostavil je tudi nujo, da države na balkanski poti tesno sodelujejo pri preprečevanju nedovoljenih prehodov državnih meja, so sporočili z zunanjega ministrstva.