Evropska komisija bo prihodnjo sredo predstavila predlog za večletni evropski proračun za obdobje 2021-2027, v katerem bo velik poudarek na digitalizaciji. Koprivnikar pričakuje, da bo v prihodnje za to področje namenjenega občutno več denarja kot doslej.
Na vprašanje, ali je Slovenija dobro pripravljena in bo znala izkoristiti priložnosti, Koprivnikar odgovarja pritrdilno, saj da je država v zadnjih letih pokazala nekaj vrhunskih primerov tudi globalno prepoznanih dobrih praks.
Tudi vabilo Koprivnikarju za nastop na današnjem bruseljskem dogodku je po navedbah ministrstva izjemno priznanje Sloveniji, ki s svojimi dosežki na področju digitalizacije postaja ena izmed vodilnih držav v EU.
Slovenija po Koprivnikarjevih navedbah postaja nova Estonija. Ta baltska država sicer uživa sloves digitalne pionirke, na primer Estonci že nekaj let volijo elektronsko. Na vprašanje, kdaj bo to mogoče v Sloveniji, Koprivnikar odgovarja, da je Estonija edina država na svetu, ki ima elektronske volitve, in da to ni tako preprosto.
To terja dvetretjinski konsenz za spremembo volilnega sistema, je ponazoril minister, ki je sicer trdno prepričan, da bomo v prihodnje vsi volili elektronsko, a opozarja, da je treba najprej zgraditi zaupanje v digitalne sisteme.
Ob tem Koprivnikar izpostavlja, da imamo v Sloveniji že leta popolnoma digitalno poslovanje z državo, ki ga Estonija šele uvaja, in že 15 let brezpapirno poslovanje v vladi, ki ga Estonija kopira, tako da ima vsaka država nekaj prednosti in nekaj slabosti, ključ uspeha pa je v sodelovanju.
Sodelovanje vseh deležnikov, vlade, gospodarstva, civilne družbe in znanosti, je po ministrovem prepričanju sploh ključna "tehnologija" pri razvoju digitalizacije.
"Najpomembneje je to, da se počasi zavedamo, da digitalizacija ni tehnični problem za nekatere zanesenjake, ampak postaja jedro življenja vseh naših državljanov in poslovanja vseh naših podjetij," še izpostavlja Koprivnikar kot ključno sporočilo.
Kaj ti veliki digitalni dosežki Slovenije konkretno prinašajo posamezniku? Koprivnikar med drugim izpostavi premike v zdravstvu z uvajanjem elektronskih napotitev in v podjetništvu, na primer avtomatično prijavljanje zaposlenih na zavod za zdravstveno zavarovanje.
Izpostavi tudi prenovo e-uprave, ki zagotavlja, da državljani izgubijo manj časa za administrativne zadeve, tako da jim ostane več prostega časa, podjetniki pa izgubijo manj časa s poročanjem državi in imajo več časa za ukvarjanje z osnovno dejavnostjo.
Eden ključnih izzivov pri digitalizaciji našega življenja je zasebnost, na katero pa moramo po Koprivnikarjevih besedah gledati kritično: "Če se v realnem življenju giblješ po ulici, tam nimaš zasebnosti. Če si v digitalnem življenju dejaven na javno dostopnih socialnih medijih, potem tudi tam nimaš zasebnosti."
Po drugi strani pa je po njegovih besedah seveda pomembno tudi to, da je zasebnost zagotovljena na primer na bančnem računu, kjer mora biti varovanje podatkov enako dobro kot varovanje denarja v banki.
Koprivnikar ob tem izpostavi, da se ne spomni niti enega primera iz minulih let, ko bi bila zaradi slabega varovanja, nevestnega dela ali slabih tehnologij kakor koli ogrožena zasebnost slovenskih državljanov v kibernetskih prostorih, kjer je zasebnost zagotovljena.
"Problem zasebnosti je problem razumevanja, da ti na internetu ne more nihče jamčiti, da je vse, kar tam piše, res, niti da nekaj, kar si javno objavil, ne bo javno," je še opozoril minister.
