Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Zatlerjeva je povedala, da je v javnem sektorju zaposlenih okoli 160.000 javnih uslužbencev, od katerih jih 30.000 pripada ožji državni upravi. Ti so zaradi političnega kadrovanja ves čas na prepihu, posebej vodilni kadri. "Ko smo delali nek pregled statistike za nazaj, smo ugotovili, da je samo ena direktorica direktorata v zadnjih 10 letih uspela obdržati mandat. To kaže, da se najvišji kadri, za njimi pa nato tudi nižji, pri nas menjajo kot po tekočem traku, s čimer si delamo zelo slabo uslugo," je dejala.
Javni razpisi za zaposlitev v državni upravi so po izkušnjah Zatlerjeve narejeni le zaradi zunanjega videza, kdo bo izbran, pa je znano že vnaprej. "Čeprav so lahko takšni razpisi videti idealni, temu v resnici ni tako. Na koncu so vedno izbrani tisti, ki so na pravi strani," je dejala in dodala, da strokovno znanje na razpisih ne pomeni veliko. Zaradi takšnega kadrovanja po besedah Zatlerjeve z vsako novo vlado v sistem prihajajo novi, velikokrat nesposobni kadri.
Pri političnemu kadrovanju po besedah nekdanjega obrambnega ministra in trenutnega direktorja Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu Demšarja ni izjema nobena politična opcija, saj si je "politika bolj ali manj enotna, da je kadrovanje njena pravica, ki jo pridobi z volitvami".
Nekoliko boljše kot v ožji državni upravi je po njegovih besedah v preostalih delih javnega sektorja, a ne veliko. "V vseh javnih agencijah in skladih ima v organih, ki imenujejo direktorje, večino država. Ta svojo večino vedno bolj vešče izkorišča, posledica česar je, da je direktorjev v agencijah in skladih, ki bi dobili dva mandata, izredno malo," je dejal. Podobno je po njegovem mnenju stanje v javnih zavodih ter v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države, kot nekoliko bolj svetel primer pa je izpostavil šolstvo.
Tudi zato bi po oceni Zatlerjeve nujno potrebovali "reser sistema". "Potrebna bi bila depolitizacija po sistemu Velike Britanije, ki ima vzpostavljen model kariernih javnih uslužbencev. Po tem sistemu se vodilni uradniki ob nastopu nove vlade ne zamenjajo, tudi državni sekretarji so uradniki, strokovnjaki za posamezna področja," je dejala.
Demšar pa je dodal, da bi bile nujne zakonske spremembe v določbah, ki se nanašajo na kadrovanje. Med drugim je navedel potrebo po spremembah zakonov o javnih, agencijah, skladih in zavodih ter zakona o gospodarskih družbah. Uvesti bi bilo treba tripartitno sestavo v vseh nadzornih in upravnih svetih, kar bi pomenilo, da bo imela država tretjino članov, tretjino zaposleni, tretjino pa zainteresirana kvalificirana javnost, je dodal.
Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi, je pa nekakšno nadaljevanje Demšarjeve prve knjige z naslovom Transparentnost.
