Sporazum o zaustavitvi jedrskega programa je Iran z ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Kitajsko sklenil julija 2015. V zameno za odpravo nekaterih gospodarskih in finančnih sankcij ZDA in EU je Teheran predal večino svojega obogatenega urana in omogočil nadzor inšpektorjev Združenih narodov v svojih jedrskih obratih.
A zgodovinski sporazum je zdaj pod vprašajem, ker ameriški predsednik Donald Trump grozi, da bo od njega odstopil, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji pa je dal čas do 12. maja, da mu predlagajo spremembe iranskega jedrskega sporazuma z velesilami in ga "popravijo". Iran je v primeru odstopa ZDA zagrozil z "resnimi posledicami".
Evropa želi Trumpa prepričati, naj kljub vsemu ostane pri sporazumu. To naj bi bil tudi glavni namen državniškega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Beli hiši. Na novinarski konferenci po torkovih pogovorih pa sta Trump in Macron namignila na možnost novega sporazuma z Iranom, a podrobnosti nista razkrila.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je danes v odzivu poudarila, da je obstoječi sporazum z Iranom treba ohraniti, ker deluje in je ključen za varnost Evrope. Je pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi pustila priprta vrata za nov dogovor, ko je dejala, da "bomo videli, kaj se bo zgodilo v prihodnosti".
"Po našem mnenju ni alternative sedanjemu sporazumu," pa je danes poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dejal je še, da si Rusija prizadeva za ohranitev sporazuma v sedanji obliki, dokument pa označil kot rezultat prizadevanj več držav. "Vprašanje je, ali lahko v trenutnih razmerah znova dosežemo tak uspeh," je še opozoril.
