Eno od izvozno usmerjenih visokotehnoloških podjetij v Sloveniji je tudi ljubljansko podjetje Elaphe, ki se ukvarja z razvojem elektromotorjev za neposredni pogon električnih vozil. Njihovi elektromotorji so v strokovni javnosti med drugim cenjeni zaradi visokega izkoristka energije, navora in moči ter nizke teže. Lani poleti so predstavili delujoče prototipno testno vozilo, ki je po njihovih navedbah najbolj zmogljiv avtomobil na svetu, gnan le s kolesnimi električnimi motorji.
Proizvodi, za katerimi stoji takšna znanost, v Sloveniji težko najdejo kupca in tudi Elaphe na domačem trgu nima strank. Za njegovo poslovanje je tako ključen izvoz, ki tudi za mnoga druga slovenska podjetja predstavlja pomemben delež prodajne pogače.
Skupno so slovenska podjetja lani izvozila za 28,25 milijarde evrov blaga, kar je 13,1 odstotka več kot predlani, uvozila pa so za 27,52 milijarde evrov blaga oz. 14,2 odstotka več kot v 2016. Izvoz je predkrizno raven iz leta 2008 presegel že v letu 2011 in od takrat neprenehoma raste, uvoz pa je raven iz leta 2008 presegel šele v letu 2015.
Vrednost blagovne menjave Slovenije s tujino se povečuje tudi letos. V prvih dveh mesecih letos je bila vrednost izvoza 4,7 milijarde evrov, kar je za 11,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost uvoza je za 11,1 odstotka višja in se je prav tako ustavila pri 4,7 milijarde evrov.
Lani je Slovenija največ blaga izvozila v Nemčijo (20,4 odstotka celotnega izvoza), potem v Italijo (11,5 odstotka), Hrvaško in Avstrijo (po 7,6 odstotka) ter Francijo (5,7 odstotka). Največji delež k skupnemu izvozu so prispevali proizvodi iz skupine cestna vozila, sledili so proizvodi iz skupine električni stroji in naprave.
Elaphe veliko sodeluje s Kitajsko in drugimi globalnimi trgi, zato je njihova prodaja v Evropi približno enaka kot zunaj nje. Pri prodiranju na tuje trge so jim v pomoč tudi dejavnosti javne agencije Spirit Slovenija. "Je pa treba biti pri teh zadevah zelo proaktiven," poudarjajo v Elaphe in dodajajo, da se pri tovrstnih dejavnostih zanašajo predvsem na lastna finančna sredstva.
Agencija Spirit je v zadnjih treh letih sicer za promocijo slovenskih podjetij na tujih trgih namenila skupno 7,86 milijona evrov, od tega samo lani 2,91 milijona. Tudi vlada po lastnih navedbah internacionalizaciji slovenskega gospodarstva pripisuje velik pomen. Kot je na prvi nacionalni konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, ki je v začetku meseca potekala na Brdu pri Kranju, poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bo ključni dejavnik nadaljnje visoke rasti poleg investicij prav izvoz.
Vse prej kot spodbudne so za izvoz tudi zaostrene geopolitične razmere, pri soustvarjanju katerih Slovenija sicer nima pravega vpliva, lahko pa njene posledice občuti kot vse ostale države. Čeprav so gospodarski podatki v mednarodnem okolju še vedno ugodni, so se tveganja v zadnjih tednih po opozorilih analitikov precej povečala.
Gospodarstvo želi izvoz do leta 2025 dvigniti s trenutnih 35 na 50 milijard evrov. Eden projektov, namenjen krepitvi izvoza, je razvojni strateški projekt Slovenska poslovna točka (Spot), ki po navedbah vlade spodbuja povezovanje in povečuje učinkovitost podpornega okolja.
Projekt na štirih ravneh izvajajo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za javno upravo ter agencija Spirit Slovenija. Cilj je vzpostavitev celovitega sistema brezplačnih podpornih storitev države za poslovne subjekte pod enotno znamko.
Da je poslovanje v Sloveniji relativno enostavno, menijo tudi v Elaphe, kjer kot "precej posrečen mehanizem" med drugim navajajo davčne spodbude za vlaganje v raziskave in razvoj. "Težave so bolj posledica naše majhnosti in neobstoja kakšnih res velikih podjetij, ki bi bila vir izkušenj na mednarodnem področju," menijo.
Mnogi podjetniki ob tem opozarjajo, da je treba za krepitev izvozne konkurenčnosti podjetij najprej poskrbeti za krepitev konkurenčnosti podjetij nasploh. Pri tem izpostavljajo predvsem vse večje pomanjkanje delovne sile, saj napredni tehnološki postopki zahtevajo visoko izobražen kader.
Ta za svoje delo pričakuje primerno visoko plačilo, ki pa je v Sloveniji močno obdavčeno. Tudi v Elaphe menijo, da bi nižja obdavčitev visokih plač pozitivno vplivala na njihovo poslovanje. "Visoke obdavčitve vplivajo na nižjo uspešnost in počasnejšo rast visokotehnoloških podjetij, saj ostane manj sredstev za razvoj," so poudarili.
V svojem podjetju so po njihovih besedah sicer ustvarili "odlične pogoje za delo, tako kar se tiče organizacije in kulture kot zanimivosti projektov in za izvedbo potrebne opreme". "To privablja motivirane strokovnjake in le na tak način lahko zaustavimo beg možganov, morebiti pa celo ustvarimo priliv možganov in vedno bolj mednarodne kolektive najboljših strokovnjakov," so prepričani.
Elaphe je kot mnoga druga podjetja svojo poslovno pot začelo kot startup. Pogoji za zagonska podjetja so bili po njihovih ocenah v predkriznih letih zelo dobri, saj je bilo spodbujanje podjetništva v velikem vzponu.
Da so zagonska podjetja izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva, poudarja tudi trenutna vlada, ki je pred dobrim mesecem sprejela akcijski načrt Slovenija - dežela zagonskih podjetij (startupov), katerega izvajanje naj bi pripomoglo k boljšemu poslovnemu okolju za startupe.
Startupi kljub vsemu še vedno opozarjajo na različne ovire, med drugim na previsoko efektivno obdavčitev podjetij in problematiko reinvestiranja dobičkov ter odsotnost davčnih olajšav za mlada inovativna podjetja.
Določene ovire so po ugotovitvah delovne skupine gospodarskega ministrstva sistemske narave in jih ni mogoče rešiti zgolj za določeno ciljno skupino oziroma se odpravljajo posredno prek različnih ukrepov, zato jih v okviru akcijskega načrta ne rešujejo.
