"Priča smo enemu največjih političnih polomov v obdobju po drugi svetovni vojni," je stanje opisal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi ob začetku dvodnevne konference v podporo Siriji in regiji.
Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Mark Lowcock pa je orisal katastrofalne humanitarne razmere, ki so se v tem letu močno poslabšale. V prvih treh mesecih tega leta so zabeležili 72 napadov na zdravstvene službe, je ponazoril.
S trenutno pričakovanimi sredstvi za to leto ne bodo mogli zagotoviti niti najnujnejših potreb 5,6 milijona ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo in so prva prioriteta, je opozoril Lowcock.
Prvi dan konference je sicer osredotočen na dialog z več kot 200 nevladnimi organizacijami iz Sirije in sosednjih držav, katerim EU zatrjuje, da je dogodek namenjen Sircem, ki niti v osmem letu vojne niso izgubili upanja na normalno življenje.
"Sirija ni šahovnica, ni geopolitična igra. Sirija pripada Sircem," je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Civilna družba iz Sirije, ki je danes zbrana v Bruslju, po besedah Mogherinijeve dokazuje, da pogovor med stranmi, ki se o marsičem ne strinjajo, je mogoč, in je dober zgled tistim, ki bi morali sedeti za skupno mizo v ZN.
Ob tem je Mogherinijeva ponovila stališče EU, da lahko vojno konča le politična rešitev, ki jo vojaško posredovanje zgolj otežuje. "Iz humanitarnih in političnih razlogov je treba utišati orožje," je poudarila.
Enako je sporočilo posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misture, ki prav tako poudarja, da vojaške zmage ne prinesejo politične rešitve, temveč nasprotno, in da je čas za visoko diplomacijo.
De Mistura je opozoril, da se je po nedavnih zračnih napadih ZDA, Velike Britanije in Francije na cilje v Siriji zaradi kemičnega napada, ki se očita sirskemu režimu, temperatura nevarno povzpela in da so stežka nekoliko umirili strasti.
Pričakovati od EU in ZN čudeže, medtem ko veliki igralci ne opravijo svojega dela, je preprosto preveč, je še izpostavil de Mistura, ki vodi mednarodna prizadevanja za politično rešitev.
Ti očitki so namenjeni zlasti Turčiji, Rusiji in Iranu, trem porokom procesa iz Astane, s katerim naj bi zagotovili umiritev razmer v predelih Sirije, ki so pod pretežnim nadzorom opozicije.
Mogherinijeva in de Mistura pričakujeta, da bodo trije poroki procesa iz Astane, ki so potrdili udeležbo na bruseljski konferenci, izkoristili svoj vpliv na sirski režim za umiritev razmer.
Na drugi bruseljski konferenci v podporo Siriji in regiji, ki jo skupaj pripravljajo EU in ZN, pričakujejo okoli 85 delegacij iz držav in organizacij.
Na lanski so udeleženci obljubili 5,6 milijarde evrov pomoči za lansko leto in 3,5 milijarde evrov za obdobje 2018-2020. Tokrat pričakujejo nove prispevke.
Ta denar je namenjen za humanitarno pomoč v Siriji ter sosedah, ki gostijo begunce, zlasti Turčiji, Jordaniji in Libanonu, ne pa za obnovo države. EU bo namreč v obnovo države vlagala šele, ko bo zagotovljena verodostojna tranzicija.
Medtem ko je prvi dan namenjen dialogu s civilno družbo, bo drugi dan konference, na kateri Slovenijo zastopa veleposlanik pri EU Janez Lenarčič, ministrski del, ki se bo zvečer sklenil z razglasitvijo novih donacij.
