Cilj pogovorov je bilo pridobiti natančne informacije o dogajanju v državah, izmenjava informacij s kolegi, da bi dobili čim boljši vpogled v tamkajšnje razmere ter primerjali ocene možnega razvoja dogodkov. Govorili so tudi o tem, kako s skupnimi močmi in usklajeno obvladovati procese.
Kot je po telefonu povedal za STA iz Beograda, je dejstvo, da se je ob klasični migracijski poti preko Srbije in Hrvaške na območju vzpostavila tudi nova balkanska pot, ki poteka iz Grčije preko Albanije, Črne gore, Kosova, BiH in Hrvaške v Slovenijo.
S kolegi je tako govoril, kako imeti ilegalne migracije pod nadzorom, kako učinkovito izvajati skupne mednarodne obveznosti, dvostranske sporazume ter kako dolgoročno obvladovati sedanjo in prihodnje razmere. Dogovorili so se za operativni pretok informacij, vzpostavitev kontaktnih točk tako na operativni kot politični ravni.
Veliko časa so namenili tudi preprečevanju dela organiziranih kriminalnih skupin, ki obvladujejo nezakonite migracije.
Govorili so tudi o konkretni pomoči, ki jo potrebujejo posamezne države, pri čemer bi lahko pomagale članice EU in tudi EU, vključno s sporazumi med državami in Frontexom, ki bi lahko poslal svoje strokovnjake v posamezne države.
Bilo je več vprašanj, idej, tudi pobude z njihove strani, ki jih bomo v naslednjih tednih preučili in "se verjetno v relativno kratkem času znova sestali in dokončno oblikovali nekatere ukrepe in aktivnosti", je povedal.
Pojasnil je, da ocene kažejo, "da se v celotni regiji Zahodnega Balkana, vključno z Grčijo, nahaja migracijski potencial, ki šteje približno 50.000 ljudi". Poudaril pa, da na gibanje migrantov vplivajo številni dejavniki.
Med njimi so vremenski pogoji, saj spomladi in poleti intenzivira. Vplivajo tudi odločitve v državah na migracijskih poteh. Tako imajo npr. sedaj prosilci za azil v Grčiji možnost, da z otokov pridejo na celino. Eden možnih dejavnikov so tudi vizumske liberalizacije, ki lahko v prihodnosti potencialno prispevajo k povečanju.
Potencialni dejavniki so tudi odnosi med EU in Turčijo, kjer je pol milijona beguncev, razmere v Siriji, od koder je zaznati povečan prihod beguncev v Turčijo. Opazen je tudi povečan prihod beguncev iz Turčije proti Grčiji. "Vse to seveda vpliva na pritisk na končne države," je dejal.
Po njegovih besedah vsi zaznavajo, da so se migracijski tokovi okrepili, število migrantov opa se je povečalo. V ponedeljek je tako v Sloveniji število ilegalnih migrantov, ki so prišli od 1. januarja letos v državo, preseglo tisoč, kar je okoli 300-odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poudaril je, da gre za število, ki ga še obvladajo in da niso potrebni kakšni posebni ukrepi. Novo pa je to, da jih je okoli 85 odstotkov zaprosilo v Sloveniji za mednarodno zaščito. "To je kar velik pritisk na naš azilni sistem", je dejal. Največ jih je prišlo po omenjeni novi balkanski poti, ki se začne v Grčiji.
Povedal je tudi, da se je struktura migrantov v Sloveniji glede na lani bistveno spremenila, tako da jih je letos največ prišlo iz Alžirije, Maroka, nekaj iz Libije, Pakistana, Kosova, Turčije in nekaj malega iz Sirije.
Poudaril pa je, da Slovenija zaenkrat tok v celoti obvladuje. Ilegalnih prehodov proti Avstriji, Italiji skoraj ni.
Glede varnostnih razmer v Sloveniji je poudaril, da izrazitih varnostnih problemov doslej ni bilo in da tem vprašanjem posvečajo posebno pozornost. Ob povečanem številu nelegalnih migracij in morebitnem povečanem številu prosilcev "pa seveda ne moremo izključiti, da bi se situacija zaostrila", a "doslej tega ni bilo, resnično sprejemamo vse aktivnosti, da preventivno delujemo s ciljem preprečevanja nastanka takih situacij", je dejal. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi urad, nevladne organizacije, drugi državni organi. "V Sloveniji nam to zelo dobro uspeva. Tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi državami je pri nas res dobro stanje," je dodal.
Načrtuje še obisk kolegov v BiH in Črni gori. So pa v stalnem stiku tudi s kolegi na ravni EU, saj skuša Slovenija po njegovih besedah prevzeti pobudo pri obvladovanju migracijskih tokov, zavedajoč se potencialnih izzivov, če bi zastali. Zadovoljen je, da so naleteli v državah na pozitiven odziv, na katerega upajo tudi pri konkretnih ukrepih. Kolegi se zavedajo potencialnih težav, zavedajo se, da se moramo teh vprašanj skupaj lotiti, je dejal še za STA po tem, ko je v ponedeljek in torek imel pogovore s kolegi v Zagrebu in Beogradu. Kot pomembno je še izpostavil, da vsaka država opravi svoje obveznosti.
