"To je nepravična obsodba. Morate jo razveljaviti," je dejal Karadžićev zagovornik Peter Robinson zbranim sodnikom.
Karadžić je bil zaradi genocida in vojnih zločinov med vojno v BiH leta 2016 obsojen na 40 let zapora. Obramba je že ob začetku prizivnega postopka v ponedeljek sodnike pozvala, naj sodbo Karadžiću razveljavijo, češ da je bilo sojenje nepravično.
Predsedujoči sodnik Theodor Meron je danes med drugim dejal, da bodo odločitev v prizivnem postopku najverjetneje sporočili v decembru, piše hrvaška tiskovna agencija Hina.
Prizivni postopek na naslednici haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije poteka na podlagi pritožbe Karadžića in tožilstva. Karadžićeva obramba zahteva razveljavitev vseh točk obtožnice, po katerih je bil na prvostopenjskem sojenju spoznan za krivega, in bodisi oprostilno sodbo bodisi novo sojenje. Tožilstvo pa zaradi pravnih in drugih napak zahteva obsodbo na dosmrtni zapor.
Haaško sodišče je 24. marca 2016 Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Krivega ga ni spoznalo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH.
Karadžić je najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih lani končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
Karadžić v zaporu v Scheveningnu prestaja kazen skupaj z medvojnim sodelavcem v skupnem zločinskem podvigu Ratkom Mladićem, takratnim načelnikom generalštaba vojske Republike srbske, ki je zaradi podobnih obtožb obsojen na dosmrtni zapor.
