Slovenija je pismo s pozivom komisiji k mediaciji poslala predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, prvemu podpredsedniku komisije Fransu Timmermansu, podpredsedniku Valdisu Dombrovskisu in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.
Slovenija pričakuje, da bo komisija poziv k mediaciji sprejela, ker je v preteklosti že odigrala dejavno vlogo pri sklepanju memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado o vprašanju prenesenih deviznih vlog, poudarjajo v vladnem uradu za komuniciranje.
Komisija je po navedbah urada v preteklosti tudi že večkrat izrazila pripravljenost posredovati pri reševanju te problematike. Po oceni Slovenije ima komisija ustrezno politično in strokovno avtoriteto tretje strani za uspešno izvedbo mediacijskega postopka.
Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem ocenjuje kot kršitev evropskega in mednarodnega prava ter slovenskega ustavnopravnega reda. Poudarja, da je treba to vprašanje reševati v okviru nasledstvenih pogajanj.
Sporazum o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 namreč določa, da so jamstva federacije za devizne vloge nasledstveno vprašanje po bivši SFRJ. Poleg tega sta se državi z mokriškim memorandumom leta 2013 znova zavezali, da bosta rešitev poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj.
V uradu vlade za komuniciranje še poudarjajo, da je hrvaško nespoštovanje obveznosti iz memoranduma z Mokric privedlo tudi do težav in zastoja v postopku prodaje NLB.
Medtem viri v uradu predsednika republike opozarjajo, da bi nadaljnje slovensko odlašanje s prodajo NLB lahko naredilo slab vtis v Bruslju, sploh v luči pričakovanj, ki jih ima Ljubljana glede uveljavitve arbitražne odločitve o meji s Hrvaško. Sprašujejo se, ali je imela vlada, ki opravlja tekoče posle, sploh pooblastilo, da brez širših posvetovanj zaprosi Bruselj za mediacijo.