"Stanje na področju poklicnih bolezni je v Sloveniji kaotično," je na novinarski konferenci danes dejala izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm.
V Sloveniji je dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja skrit, je poudarila. Zveza zato poziva ministrico za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc, da izda pravilnik o poklicnih boleznih. Tako bi se po njenih besedah končalo 28-letno obdobje, v katerem večina poklicno obolelih ni mogla uveljavljati pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja za primer poklicne bolezni.
Böhmova je poudarila, da v EU 200.000 delavcev letno umre zaradi poklicnih bolezni, od tega v Sloveniji po ocenah Evropske komisije 700.
Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom je lani verificirala 26 azbestnih poklicnih bolezni ter upravičencem in njihovim dedičem izplačala več kot 330.000 evrov odškodnin. Invalidske komisije pokojninskega zavoda pa so lani v 56 primerih kot vzrok nastanka invalidnosti prve, druge in tretje kategorije navedle različne poklicne bolezni, med njimi največ oz. 21 primerov poklicnih kožnih bolezni.
Po drugi strani pa po podatkih Inšpektorata RS za delo, ki je upravljavec pri evidencah delodajalčevih prijav poklicnih bolezni, lani ni bila prijavljena niti ena poklicna bolezen, je opozorila.
V spletni anketi ZSSS, v kateri je sodelovalo 179 anketiranih, jih je 74 odstotkov menilo, da njihovo delo škoduje zdravju. Le 35 odstotkov vprašanih je delodajalec na usposabljanju opozoril na tveganje za nastanek poklicne bolezni.
Le deset odstotkov anketiranih je odgovorilo, da je v delodajalčevi oceni tveganja, ki jo mora imeti po zakonu, ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni. Šest odstotkov sodelujočih v anketi pa je odgovorilo, da je pri delodajalcu potrjena poklicna bolezen, in sicer azbestoza, je povedala strokovna sodelavka ZSSS Katja Gorišek.
Sindikati po vsem svetu 28. april obeležijo tudi kot mednarodni spominski dan na delavce, ki so umrli ali se poškodovali pri delu. Svobodni sindikati se pridružujejo opozorilom Evropske konfederacije sindikatov ob letošnjem delavskem spominskem dnevu, da delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu po vsej EU pripomorejo k bolj varnim delovnim mestom.
V EU je po podatkih omenjene evropske konfederacije v enem letu tri milijone nezgod na delovnem mestu z najmanj štirimi dnevi bolniške odsotnosti. V nezgodah pri delu umre 3700 delavcev.
V Sloveniji je bilo lani po podatkih inšpektorata za delo 9747 nezgod pri delu. Smrtnih nezgod pri delu je bilo 17. Prav toliko je bilo tudi kolektivnih nezgod pri delu.
