Vojna je terjala že več kot 400.000 življenj. Humanitarne razmere v Siriji so se od začetka leta znatno poslabšale. Več kot 13 milijonov ljudi v državi potrebuje humanitarno pomoč, več kot pet milijonov je beguncev v sosednjih državah.
S temi statističnimi podatki organizatorji izpostavljajo pomen druge bruseljske konference o Siriji. Na lanski so udeleženci obljubili 5,6 milijarde evrov pomoči za lansko leto in 3,5 milijarde evrov za obdobje 2018-2020. Tokrat pričakujejo nove prispevke.
Ta denar je namenjen za humanitarno pomoč v Siriji ter sosedah, ki gostijo begunce, zlasti Turčijo, Jordanijo in Libanon, ne pa za obnovo države. EU bo namreč v obnovo države vlagala šele, ko bo zagotovljena verodostojna tranzicija.
Poleg humanitarnega vidika EU izpostavlja tudi političnega. Po nedavnih zračnih napadih Zahoda na cilje v Siriji zaradi kemičnega napada, ki se očita sirskemu režimu, vidijo v Bruslju konferenco kot priložnost za oživitev političnega procesa za končanje vojne.
Ključno vlogo pri tem igrajo Turčija, Rusija in Iran, ki so udeležbo potrdili. EU od teh treh porokov procesa iz Astane, ki naj bi zagotovil umiritev razmer v predelih Sirije pod nadzorom opozicije, pričakuje, da bodo izkoristili svoj vpliv na sirski režim za zagotovitev premirja.
Prvi dan konference, na kateri bo Slovenijo zastopal veleposlanik pri EU Janez Lenarčič, bo osredotočen na dialog z več kot 200 nevladnimi organizacijami iz Sirije in regije, drugi dan pa bo ministrski del, ki se bo zvečer sklenil z razglasitvijo novih donacij.
