Primer, v katerem ju tožilec specializiranega državnega tožilstva Luka Moljk bremeni, da naj bi pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke za milijon in pol evrov oškodovali podjetje Bauimex iz Kranja in koroško gradbeno podjetje Giip, je že od leta 2015 obravnavala sodnica Simona Mernik, a ga je zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti predala.
Mariborsko sodišče je zato najprej za prevzem sodnega postopka angažiralo Danila Obersnela, ki pa se je moral še pred nadaljevanjem sojenja izločiti zaradi okuženosti z zadevo, saj je v preteklosti že sodeloval pri odločanju o nekaterih pritožbenih zadevah v konkretnem primeru.
Glavna obravnava bi se danes morala nadaljevati pod vodstvom sodnice Barbare Nerat, ki pa je vse udeležence v postopku seznanila tudi z nekaterimi dejstvi iz svojega osebnega življenja, ki bi lahko ogrozili nepristranskost sodišča.
Čeprav s prvoobtoženo Pajenkovo sama neposredno ni povezana in tudi slednja je povedala, da sodnice osebno sploh ne pozna, pa je Neratova še iz študentskih let prijateljica njene hčere, s katero stike ohranjata tudi danes. Prav tako se v zasebnem življenju pogosto druži s sestro Pajenkove, zato je udeležence v procesu pozvala, da se glede tega izjasnijo še pred začetkom obravnave. Sama se sicer čuti sposobno sojenje izpeljati nepristransko.
Z njeno ugotovitvijo se ni strinjal tožilec Moljk, ki je ocenil, da je glede na najnovejšo sodno prakso, ki postavlja zelo visoke standarde glede videza nepristranskosti sodišča, primerno, da se sodnica izloči iz primera oziroma da to stori predsednica mariborskega okrožnega sodišča. S tem se je strinjal tudi pooblaščenec oškodovancev Miha Kunič, nič pa ni imela proti niti obramba, zato se bo sojenje vsaj za nekaj časa spet odložilo. V vsakem primeru se bo začelo povsem od začetka.
Tožilstvo jima sicer v konkretnem primeru očita, da sta podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca zavedli, s tem ko je vodstvo zdaj že likvidirane banke leta 2011 s pomočjo njunega denarja skušalo odpraviti kapitalsko neustreznost banke.
Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom privabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic, pri tem pa naj bi jim obljubili, da bodo te odkupili, ko bodo to želeli, ali pa priskrbeli kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.
Pajenkova ves čas sojenja zatrjuje, da sama ni ukradla niti evra ali kogarkoli namerno oškodovala. Skupaj z Lahovo sta še povedali, da spornih 1,5 milijona evrov, kolikor se jima očita v obtožnici, sploh ni bilo pomembnih pri dokapitalizaciji, saj je Probanka tudi brez tega presegla zahteve Banke Slovenije v skladu s standardi Basel III. Prav tako omenjena dokapitalizacija v letu 2011 ni bila nujna, saj je bila banka takrat likvidna.
