Strokovna skupina je predlagala, da se v ustavnem zakonu opredeli t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb, izhaja iz predloga, danes objavljenega na spletni strani DZ.
"Določba naj gre v smeri, da so vse odločbe hrvaških sodišč in drugih organov, ki se nanašajo na devizne vloge, v nasprotju z ustavnim in pravnim redom Slovenije ter mednarodnimi obveznostmi Hrvaške, ter da LB in NLB ne odgovarjata za nobeno terjatev, ki bi ji bila naložena v nasprotju s slovenskih pravnim redom in mednarodnimi obveznostmi Hrvaške," izhaja iz delovnega predloga.
Ob tem strokovna skupina ustavni komisiji DZ predlaga še, naj se preambulo ustavnega zakona prilagodi tako, da se vanjo vključi samo merodajne okoliščine, ki so nastale po sprejemu ustavnega zakona leta 1994 in so neposredni razlog za njegovo sedanjo dopolnitev.
Roki za pripravo mnenj so bili zelo kratki, saj je čas delovanja DZ zaradi prihajajočih državnozborskih volitev omejen. Inštitut za ustavno pravo je mnenje izdal v četrtek, strokovna skupina pa je podobne pomisleke kot inštitut v nato pripravljenem predlogu izpostavila tudi sama.
Oba sta namreč presodila, da prvotno predlagani ukrepi ne sodijo v ustavnopravno materijo in so sporni z vidika skladnosti s slovenskim, EU in mednarodnim pravom. Hkrati sta oba izrazila pomisleke glede izvedljivosti in učinkovitosti predlaganih ukrepov z vidika zasledovanja ciljev.
Vnos alternativnega predloga v ustavni zakon so podprli člani strokovne skupine Rado Pezdir, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal, saj menijo, da lahko kljub pomislekom ustavnopravne stroke umestitev te določbe v ustavni zakon "prinese več koristnih kot negativnih učinkov".
Predlaganemu pa sta v luči pomislekov in zadržkov ustavnopravne stroke nasprotovala France Arhar in Dominika Švarc Pipan. V mnenju strokovne skupine sta tako predlagala, da se ustavnega zakona (s to materijo) ne dopolnjuje.
