Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec, ki je v uvodnem nagovoru deklaracijo iz leta 1948 izpostavil kot pomembno prelomnico v mednarodnopravni strukturi človekovih pravic, se je strinjal s pomenom osveščanja o vsebini deklaracije, ki je bila prevedena v več kot 500 jezikov in je del običajnega prava.
Spomnil je, da so človekove pravice tradicionalna prioriteta slovenske zunanje politike, ob tem pa sporočil, da je bil v uradnem listu 13. aprila objavljen prvi uradni slovenski prevod deklaracije, ki ga bo zunanje ministrstvo objavilo v okviru zbirke Mednarodno pravo, izvode pa razdelilo šolam in knjižnicam.
Izpostavil je tudi dejstvo, da so bile deklaracijo članice Združenih narodov sposobne sprejeti samo tri leta po ustanovitvi ZN, v sedanjih zapletenih mednarodnih okoliščinah, ko se stanje na področju človekovih pravic poslabšuje iz dneva v dan, pa je po njegovem mnenju ne bi bile sposobne sprejeti. Ponosen je, da ravno v tem času Slovenija letos predseduje Svetu ZN za človekove pravice, ključnem globalnem forumu za varovanje teh pravic.
Predsednik sveta, veleposlanik Vojislav Šuc se je strinjal, da se človekove pravice vse manj spoštujejo v vseh delih sveta in da so ti retrogradni trendi vse močnejši. To se odraža tudi na delo sveta, ki pa ima po njegovi oceni učinkovit sistem, tako da nobena država ni imuna do njegovih stališč.
Razmere pa kažejo, da je človekove pravice treba stalno braniti, je dejal. Pri tem je kot pomembno izpostavil, da mednarodnemu zavzemanju države za človekove pravice sledi tudi notranji ustroj človekovih pravic, saj to da državi kredibilnost.
Udeleženci in udeleženke okrogle mize z naslovom Splošna deklaracija človekovih pravic: Dediščina in izzivi za današnji čas so opozorili tudi na kršenje človekovih pravic v Sloveniji. Kot največjo kršitev so izpostavili vprašanje izbrisanih. Pri tem je direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon kot neustreznega izpostavila tudi način reševanja odpravljanje te kršitve, ki je prizadela 25.000 ljudi.
Antropologinja Svetlana Slapšak meni, da ima sovražni govor, ki prav tako narašča v Sloveniji, izvirni greh prav v izbrisanih. Proti njemu bi se borila z izobraževanjem o človekovih pravicah v šolah, tudi z vključitvijo zgodb izbrisanih v šolske učbenike. Sicer je izpostavila velik pomen izobraževalnega sistema in medijev pri izobraževanju o človekovih pravicah.
Opozorila je tudi na kršenje človekovih pravic prosilcev za azil in beguncev, tudi s postavljanjem žic na mejah ter na lažnost izraza ilegalni ekonomski migrant, ki ga uporablja politika. Kot je poudarila, ta oseba ne obstaja, saj "noben človek ni nezakonit, ekonomski migrant pa je človek, ki želi preživeti". Kvečjemu bi tako lahko poimenovali davčne oaze, je dejala.
Neža Kogovšek Šalamon je opozorila tudi na to, da iz dokumentov izginja koncept enakosti, na retradicionalizacijo družbe, ki zadeva predvsem ženske, pa tudi počasnost države pri reševanju kršitev človekovih pravic, medtem ko so velik problem revščina in socialna izključenost. Vse to kaže na to, da človekove pravice niso nekaj samoumevnega in da jih je treba braniti in ohranjati, je dejala.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sicer meni, da ljudje v Sloveniji vse bolj poznajo človekove pravice, tudi na področju socialno-ekonomskih pravic, pri čemer izpostavljajo dostojanstvo, da imajo pravico do dela in da od njega živijo.
Novinar in publicist Branko Soban pa je poudaril, da človekovih pravic in demokracije nikoli ni dovolj, da pa jih kršijo tudi v demokratičnih državah, a na bolj sofisticiran način. Meni tudi, da so človekove pravice v medijih bistveno premalo zastopane.
Ob vprašanjih iz občinstva v polni predavalnici na ljubljanski Fakulteti za družbene vede so se panelisti kritično dotaknili tudi azilne politike in politike do tujcev v Sloveniji. Svetlana Slapšak tako meni, da bi Slovenija morala videti azil predvsem kot humanitarno dejavnost in da je glavni problem v tem, da je humanitarni vidik azila pozabljen. Neža Kogovšek Šalamon pa meni, da je glavni problem v tem, da na pristojnem ministrstvu človekove pravice niso norma. Mislijo samo o tem, kako omejiti, preprečiti in odvrniti begunce, da bi prišli.
Okroglo mizo je pripravilo zunanje ministrstvo skupaj s FDV in Društvom za ZN za Slovenijo.
