Poslanci so tako na plenarni seji sledili predlogu parlamentarne mandatno-volilne komisije.
Jazbec odhaja na vidno mesto v strukturi bančne unije v evrskem območju. Evropska komisija ga je namreč sredi februarja predlagala za člana odbora in direktorja v enotnem odboru za reševanje, centralnem organu za reševanje bank v okviru drugega stebra bančne unije, nato pa sta njegovo imenovanje potrdila še pristojni odbor v Evropskem parlamentu in pa Svet EU, ki združuje članice povezave.
Vodenje Banke Slovenije bo s 1. majem prevzel namestnik guvernerja Primož Dolenc, predsednik republike Borut Pahor pa bo moral sprožiti postopek za imenovanje novega guvernerja oz. člana sveta Banke Slovenije. Pahor je že pred časom v pogovorih z vodji poslanskih skupin sicer sprejel odločitev, da bo predlog za imenovanje novega guvernerja posredoval novemu sklicu DZ, ki se bo oblikoval na volitvah 3. junija.
Jazbečev mandat - guvernersko funkcijo je prevzel sredi julija 2013, potem ko je v DZ pred tem dobil zgodovinsko številčno podporo 77 poslancev - je zaznamovala obsežna milijardna sanacija bank konec leta 2013 in deloma še v letu 2014, zaradi katere je bil deležen številnih kritik v medijih in delu javnosti, predvsem v vrstah tistih, ki so bili v njej ob premoženje, postala pa je tudi predmet kriminalistične preiskave.
Poleg pritiskov v medijih in delu politike pa so verjetno njegovemu predhodnemu odhodu s položaja botrovala tudi različna nesoglasja med ostalimi člani sveta Banke Slovenije, ki je bil v času njegovega mandata prenovljen. Ta naj bi bila tako velika, da naj bi hromila delovanje sveta.
Jazbec je bil četrti guverner Banke Slovenije za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem ter prvi, ki je predčasno končal svoj mandat.
