V postopku prestrukturiranja hrvaškega koncerna Agrokor so namreč upniki dosegli načelni sporazum o ključnih elementih poravnave, ki naj bi ga podpisali do 10. julija. Pričakovati je, da bo največji lastniški delež šel v roke bank upnic, ki naj bi trgovinsko dejavnost, torej Mercator in hrvaški Konzum, konsolidirale ter jo prodale strateškemu partnerju.
Banke načeloma nikoli nimajo interesa za dolgoročno lastništvo; ni si treba delati utvar, da je to končni korak, to je začetek koraka, je za STA dejal Kuhar. Ocenjuje, da bodo banke Agrokor prodajale razmeroma hitro.
Za živilski del Agrokorja pravi, da bo verjetno razmeroma hitro prodan posamezno, to je po delih (pijače, sladoledi itd.), saj tukaj interesenti so, prav tako so naložbe bistveno manjše.
Medtem pa je trgovski del zelo zapleten sektor za prevzeme, predvsem v primerih, ko gre za verigo trgovin, ki poslujejo v več državah. Konzum in Mercator ne le da imata v več državah svoje poslovalnice, imata jih tudi v več različnih ekonomskih sistemih, izpostavlja Kuhar. Tako da je v smislu "prodajljivosti" to lahko zelo zapletena transakcija.
V svetu širokih možnosti pa investitorji ne iščejo zapletenih primerov, razen če so seveda poceni. V primeru Agrokorja pa interes bank verjetno ne bo, da to poceni prodajo, meni agrarni ekonomist.
Gre torej za zapleten sektor in zapleten subjekt, torej konsolidiran Mercator in Konzum, ki se bo predvidoma prodajal. Ta subjekt pa potrebuje verjetno še tri do štiri leta zelo dobrega programa prestrukturiranja in poenotenja trgovske mreže, da se pripravi v "prodajljiv paket". In vprašanje je, ali se bodo s tem aktivno ukvarjale banke ali pa ga bodo prodale po nižji ceni nekomu, ki se bo želel s tem ukvarjati, razmišlja Kuhar.
Ob tem opozarja, da je trgovina v tem trenutku zelo dinamičen sektor in pod močnim pritiskom v tem delu Evrope. Tako da nekoga, ki bi s čisto racionalno investicijski logiko vstopal "v to godljo", ne vidi. Če bo kdo vstopal, bo vstopal z velikim paketom "čustvene, trofejne ambicije". Tako kot je Agrokor vstopal v Mercator. Tukaj bi se znal pojaviti kakšen ruski igralec, meni Kuhar in v zgodbi z Agrokorjem opozarja tudi geopolitični interes.
Po njegovih besedah se na tem globalno gledano malem subjektu, kot je propadli Agrokor, lomita dva geostrateška interesa, ruski vpliv in ameriški ali širše vzhodnoevropski. Kuhar tako pričakuje "zanimivo igro". Tukaj bo hrvaška država, ki de facto upravlja proces razmerij med upniki, odigrala pomembno vlogo, komu bo naklonila več možnosti ali pa sploh možnost, da sodeluje, je dejal Kuhar.
Agrarni ekonomist ob tem opozarja še na sistemski vpliv trgovine na drobno, ki je po njegovih besedah zelo velik. Primarno pomislimo na sistemski vpliv v vertikalni oskrbi, ampak ne smemo pozabiti, da trgovci na drobno vračajo zelo veliko denarnega toka, pravi Kuhar.
Tako velika trgovca, kot sta Mercator in Konzum, sta pomembna tudi finančno s sistemskega vidika, saj zagotavljata denarni tok v državi. In če se neki trgovec odloči, da v slovenskem bančnem sistemu ne bo posloval in ima svoje račune v tujini, je to lahko tudi likvidnostni problem za nacionalno banko, je opozoril.
Še bolj pa je pomembno, kako taki veliki trgovci, kot je Mercator, vplivajo na delovanje celotnega gospodarstva, predvsem agroživilske dobavne verige. Tukaj so se po Kuharjevih besedah negativni vplivi zdajšnjega lastništva pokazali neposredno.
Agrokor, ki ima poleg trgovine tudi široko razvejano primarno in sekundarno proizvodnjo, je na slovenske police usmerjal blago svojih podjetij. In to je potem kot bumerang poslabšalo pozicijo in priljubljenost tega trgovca pri slovenskih kupcih, ki nekih velikih čustev do hrvaškega blaga z izjemo nekaterih blagovnih znamk ne izkazujejo, je opozoril Kuhar.
Tukaj pa se mora iskati nova strategija Mercatorja, preverjati, ali je dejansko model lokalnih živil, proizvedenih v Sloveniji, lahko konkurenčna prednost, svetuje Kuhar. In če se bo to izkazalo, bo Mercator multiplikativno pozitivno vplival tudi na živilsko industrijo, na celo dobaviteljsko verigo.
Če bo lastnik nekdo, ki nima v svojem portfelju živilske industrije in nima potrebe po tem, da produkte svoje živilske industrije sili na police trgovca, čeprav tega potrošniki ne želijo, bo to v vsakem primeru za živilsko industrijo in oskrbno verigo boljši čas, kot je bil, je med drugim še dejal Kuhar.
