Izredne razmere so uvedli pet dni po neuspelem poskusu državnega udara 15. julija 2016, zadnje podaljšanje se bo izteklo v četrtek. Kritiki trdijo, da je turški predsednik izredne razmere izkoristil za zatiranje opozicije in utišanje medijev.
Turške oblasti so po udaru zaradi povezav z muslimanskim klerikom Fethullahom Gülenom, ki ga obtožujejo organizacije puča, aretirale okoli 50.000 ljudi, odpuščenih pa je bilo več kot 140.000 javnih uslužbencev.
Glavna opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je v ponedeljek v različnih turških mestih, vključno z Ankaro in Istanbulom, organizirala proteste proti podaljšanju izrednih razmer.
Izredne razmere pa so bile tudi tarča kritik Zahoda. V danes objavljenem novem širitvenem svežnju je tako Evropska komisija zahtevala "takojšnjo odpravo izrednega stanja". Turčijo komisija opozarja na nazadovanje pri spoštovanju temeljnih pravic in izpostavlja, da zaradi tega odprtje novih poglavij v pristopnih pogajanjih ni upravičeno. K ustavitvi pogajanj, kar sta doslej zahtevala Avstrija in Evropski parlament, pa komisija ni pozvala.
