Elektronski dokazi vključujejo različne podatke v elektronski obliki, ki so pomembni pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, na primer elektronsko pošto, tekstovna sporočila, fotografije in video posnetke, shranjene na strežnikih ponudnikov spletnih storitev.
Pomen novih pravil so v komisiji, kjer jih opisujejo kot "revolucionaren" in "drzen" korak na področju pravosodnega sodelovanja v EU, ponazorili z nekaj konkretnimi primeri.
Po terorističnem napadu v Belgiji je imela policija indice, da so osumljenci komunicirali preko shranjenih osnutkov elektronske pošte, ki ni bila nikdar poslana, zato ji ni bilo mogoče slediti. Microsoftov strežnik, na katerem je bil račun pošte, je bil na Irskem, zato so morale belgijske oblasti prositi irske kolege za več informacij o vsebini pošte osumljencev.
Trenutno je to mogoče storiti v okviru mehanizma medsebojne pravne pomoči (mutual legal assistance ali MLA), vendar so ti postopki običajno dolgotrajni in niso prilagojeni digitalni dobi. Postopek lahko traja tudi leto dni, podatki so v tem času lahko izbrisani.
V skladu s predlagano zakonodajo pa bo lahko država z evropskim nalogom za pridobitev podatke zahtevala neposredno od pravnega zastopnika ponudnika storitev, ki se bo moral odzvati v določenem roku.
Pri novih pravilih, ki jih danes predlaga komisija, gre torej za to, da se tožilcem in sodnikom v kazenskih postopkih, na primer pri preiskovanju terorističnih dejanj, otroške pornografije, spletnih goljufij ali umorov, olajša dostop do elektronskih dokazov.
"Organe pregona moramo opremiti z metodami iz 21. stoletja, da se bodo lahko spopadli s kriminalci, ki uporabljajo metode iz 21. stoletja," je poudarila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.
Več kot polovica vseh kazenskih preiskav vključuje čezmejno zahtevo za pridobitev elektronskega dokaza, ki je v rokah ponudnika storitev v drugi članici unije ali zunaj unije. Skoraj dveh tretjin kaznivih dejanj, ki vključujejo elektronske dokaze v drugi članici, ni mogoče ustrezno preiskati, ponazarjajo v Bruslju.
Komisija predlaga vzpostavitev evropskega naloga za pridobitev, ki naj bi pravosodnim oblastem v članici unije omogočil, da od ponudnika storitev v drugi članici neposredno zahteva elektronske dokaze, ne glede na to, kje so podatki shranjeni. Ponudnik storitev se bo moral odzvati v desetih dneh, v nujnih primerih pa v šestih urah.
Za primerjavo: v sklopu evropskega preiskovalnega naloga se je treba odzvati v 120 dneh, v postopku medsebojne pravne pomoči pa v desetih mesecih.
Komisija predlaga tudi evropski nalog za zamrznitev, s katerim bodo lahko pravosodne oblasti v eni članici zavezale ponudnika storitev v drugi članici, da za nekaj časa shrani določene podatke, ki bi jih utegnile potrebovati pozneje.
V komisiji poudarjajo, da so predvideli tudi ustrezne varovalke za zagotovitev spoštovanja pravice do zasebnosti z ustreznim razlikovanjem med kategorijami podatkov in resnostjo kaznivega dejanja.
Na primer, za vsebinske podatke, kot so elektronska pošta ali tekstovna sporočila, bo lahko zaprosil le sodnik, in to v primeru preiskave hudih kaznivih dejanj, za katera je predvidena najmanj triletna zaporna kazen, in preiskave kaznivih dejanj, ki jih je mogoče zagrešiti le digitalno.
V primerih naročniških podatkov, kot so ime, rojstni datum, poštni naslov ali naslov elektronske pošte in telefonska številka, pa bo lahko nalog za pridobitev izdal tožilec.
Predlog komisije vključuje tudi določbo, da morajo vsi ponudniki storitev imenovati pravnega zastopnika v uniji, s čimer naj bi zagotovili, da za vse veljajo enake obveznosti, tudi če je sedež ponudnika v tretji državi.
Gre za evropsko različico ameriškega zakona Cloud Act (Cloud pomeni Clarifying Lawful Overseas Use of Data), ki je bil na hitro in potiho sprejet marca, pripet k zakonodaji o proračunu, pomembni za normalno delovanje ameriške vlade.
V komisiji so pred nekaj tedni v odzivu na sprejetje Cloud Acta obžalovali način sprejetja tega zakona in ocenili, da to zmanjšuje možnosti za vzajemno usklajeno rešitev.
Po neuradnih informacijah v komisiji ocenjujejo, da ameriški zakon ni dovolj premišljen, ter izražajo nezadovoljstvo, ker predvideva dvostranske dogovore, na primer med ZDA in Francijo, medtem ko se sami zavzemajo za dogovor med ZDA in celotno EU.