K prepovedi nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi so v minulih letih pozivale zlasti nove članice s Slovenijo na čelu, saj v starih to ni bila tako velika težava, današnja razprava pa kaže na zelo široko podporo osnovni ureditvi tega vprašanja na ravni EU, je povzel minister.
Nekoliko bolj zadržano mnenje je po Židanovih besedah danes predstavila samo Velika Britanija, zato minister ne pričakuje večjih težav pri sprejemanju nove zakonodaje.
Komisar za kmetijstvo Phil Hogan je izpostavil željo, da se dogovor doseže do konca leta, je povedal Židan, ki osebno meni, da bi bil velik korak naprej tudi, če bi bila direktiva sprejeta še v času tega mandata komisije in Evropskega parlamenta, torej do maja prihodnje leto.
Prav bližajoče se evropske volitve so po Židanovem mnenju razlog, da je dogovor zdaj le na dosegu. Evropske volitve namreč tako komisiji kot parlamentarcem dajejo "dodatni impulz", da razmišljajo o željah državljanov, je pojasnil minister.
Poleg omenjenega predloga je Židan izpostavil še dva, ki ju je Bruselj predstavil minuli teden in sta za Slovenijo pomembna: novo zakonodajo za zaščito potrošnikov, ki naj bi med drugim okrepila ukrepanje proti dvojni kakovosti proizvodov, ter ukrepanje za več transparentnosti in učinkovitosti pri oblikovanju ocen tveganja v povezavi s hrano, ki je odziv na nezadovoljstvo glede ravnanja v povezavi z glifosatom.
Židan je sicer danes ponovil, kar je povedal že v minulih dneh, da pozdravlja bruseljski predlog za prepoved nepoštenih trgovinskih praks, saj da je Slovenija od začetka trdila, da je treba ta problem urediti na evropski ravni.
Prva primerjava predloga in slovenskih rešitev po njegovih besedah kaže, da je Slovenija to področje že uredila. Komisijin predlog na primer predvideva opredelitev javnega organa, ki bo zadolžen za izvrševanje novih pravil, in sankcij, sorazmernih prekrškom, kar je Slovenija že uredila, je ponazoril minister.
V EU 20 članic že samostojno ukrepa na tem področju, Slovenija je od leta 2011 uvedla že vrsto ukrepov, zadnji niz ukrepov začne veljati ta teden, je še spomnil Židan.
Kmetijski ministri EU so danes prvič razpravljali o prepovedi najbolj škodljivih nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, ki jo je minuli teden predlagala komisija, da bi zagotovila pravičnejše pogoje poslovanja malim in srednjim živilskim in kmetijskim podjetjem.
Nepoštene trgovinske prakse, ki jih je treba prepovedati, so po predlogu komisije zamude pri plačilih hitro pokvarljivih živil, preklici naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb in zahteve, da dobavitelj plača zavržene proizvode.
Nekatere prakse pa bodo dovoljene le, če se bosta stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili, na primer da kupec dobavitelju vrne neprodana živila, da kupec od dobavitelja zahteva plačilo za sklenitev ali podaljšanje sporazuma o dobavi živil ali da dobavitelj plača promocijo ali trženje živil, ki jih prodaja kupec.
Prav o tej drugi skupini praks je pričakovati največ razprave. Komisija sicer trdi, da je opredelila le ožji nabor, ki ga lahko članice razširijo, če želijo.
Namen predloga komisije je uravnotežiti pogajalsko moč udeležencev v prehranski verigi. Manjšim udeležencem, kot so kmeti, namreč pogosto primanjkuje pogajalske moči in možnosti, da bi njihovi proizvodi dosegli potrošnike.
