"Poudarjamo, da je treba trenutno dinamiko izkoristiti za oživitev procesa iskanja politične rešitve konflikta v Siriji. EU ponavlja, da rešitev konflikta v Siriji ne more biti vojaška," so izpostavili ministri v sklepih o Siriji.
EU sicer ponavlja najostrejšo obsodbo uporabe kemičnega orožja in podpira vsa prizadevanja za preprečitev uporabe tega orožja, sirskemu režimu pa očita odgovornost za katastrofalen humanitarni položaj ljudi v že osmem letu konflikta v državi.
"Zelo očitno se mi zdi, da trenutno obstaja potreba po spodbuditvi političnega procesa pod okriljem ZN," je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini izpostavila že ob prihodu na zasedanje.
Pomembna priložnost za to bo po njenem prepričanju konferenca EU in ZN o prihodnosti Sirije, ki prihodnji teden v Bruslju. Konferenca, na kateri pričakujejo več kot 70 delegacij, bo osredotočena na humanitarno pomoč in na vnovičen zagon političnih pogovorov znotraj Sirije.
Osredotočenost na prihodnost ljudi v Siriji se zdi morda v tem trenutku v kontekstu vojne nadrealistična, vendar so ljudje v Siriji morda edino upanje za to državo, je še izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Potrebo po oživitvi političnega procesa so izpostavili tudi številni zunanji ministri, med njimi vodja nemške diplomacije Heiko Maas, ki poudarja, da je treba storiti vse, kar je mogoče, za preprečitev stopnjevanja napetosti in nov zagon političnega procesa.
Maas je izpostavil tudi, da rešitve ne bo mogoče doseči brez Rusije in da je treba začrtati pot do politične rešitve, saj je "diplomatski proces za politično rešitev nujen". Najprej je treba zagotoviti premirje in dostop do humanitarne pomoči ter prehodno vlado v Siriji, je dodal.
Francija naj bi danes predstavila svojo novo pobudo za rešitev konflikta v Siriji v okviru Varnostnega sveta ZN, ki naj bi omogočila premirje v celotni državi in zagotovila dostop humanitarnim delavcem do ljudi v državi, ki potrebujejo pomoč.
Britanski zunanji minister Boris Johnson pa je ob prihodu izpostavil, da je bila odločitev za sobotne zračne napade "popolnoma pravilna" tako za Britanijo kot za ves svet, ter pozdravil mednarodno podporo.
Johnson je tudi ponovil besede britanske premierke Therese May, da napadi nikakor niso bili poskus spremembe režima Bašarja al Asada v Siriji ali toka vojne v državi, temveč je bil namen jasno sporočiti, da ima svet dovolj uporabe kemičnega orožja.
Vodja belgijske diplomacije Didier Reynders je opozoril, da je za politično rešitev potreben dialog z Iranom in Rusijo, ki podpirata Asadov režim.
Ministri bodo razpravljali tudi o možnosti sankcij proti Iranu zaradi njegovega balističnega programa, s čimer naj bi unija izboljšala možnost preživetja mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, ki ga postavljajo pod vprašaj ZDA.
Odločitve o sankcijah proti Iranu zaradi njegovega balističnega programa po besedah Mogherinijeve danes niso predvidene.
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi o ameriški podpori mednarodnemu dogovoru o iranskem jedrskem programu odločil do 12. maja, pri čemer lahko odločitev sprejme tudi pred tem rokom.
Prav tako bodo ministri razpravljali o odnosih z Rusijo, ki so se močno ohladili po priključitvi Krima Rusiji marca 2014 in še dodatno zaostrili zaradi napada z živčnim strupom v Salisburyju, za katerega London ob podpori mednarodne skupnosti krivi Moskvo.
Na dnevnem redu je tudi Zahodni Balkan, ki pa ga bodo po pričakovanjih zasenčile druge teme. Ministri naj bi se osredotočili na krepitev varnostnega sodelovanja, širitveni vidik bodo v torek obravnavali ministri EU, pristojni za evropske zadeve.
