Kot je zapisal predsednik celjskega okrožnega sodišča Matevž Žugelj, je bila v omenjeni zadevi prostost omejena osmim obtožencem, in sicer v času od 13 do 16 mesecev vse do 9. aprila letos, ko je višje sodišče omejitev odpravilo, ker sodišče še ni izpeljalo predobravnavnih narokov. Na celjskem okrožnem sodišču so pojasnili, da je pogoj za razpis predobravnavnega naroka pravnomočna obtožnica, ki pa je po odločitvi izvenobravnavnega senata postala pravnomočna 12. januarja letos. "Predobravnavni naroki so bili za vse obtožence razpisani 6. aprila, izvajali pa se bodo v mesecu maju. Prej to ni bilo mogoče zaradi izjemne obsežnosti spisa," je navedel Žugelj.
Dodal je, da je z namenom hitrejšega reševanja zadeve kot predsednik sodišča 26. marca izdal odredbo po 71.c členu zakona o sodiščih. Člen določa, da lahko predsednik sodišča med drugim v primeru, ko meni, da niso bili spoštovani zakonski roki za razpis narokov, zahteva od sodnika, da izdela poročilo, lahko pa zahteva tudi vpogled v spis. Če ugotovi nepravilnosti, lahko med drugim opozori sodnika ali odredi prednostno reševanje zadeve.
Višje sodišče v Celju je namreč po poročanju Slovenskih novic odpravilo pripor za šest posameznikov, obtoženih tihotapljenja drog po Evropi. Do odločitve je prišlo po tistem, ko po letu in pol na celjskem okrožnem sodišču proti obtoženim niso uspeli izpeljati predobravnavnih narokov.
Kot razlog za takšno odločitev so po poročanju časnika na celjskem višjem sodišču navedli prednost pravice obtožencev do osebne svobode in sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred bojaznijo ponavljanja kaznivih dejanj in begosumnostjo.
Uprava zaporov je morala iz pripora zato izpustiti obtožene Nedžada Lužića, Žarka Kalinića, Branimirja Stokućo, Petra Šolajo, Branka Peklaja in Milana Nikića. Poleg tega so odpravili tudi ukrep javljanja na policijski postaji zoper Draga Šolajo in hišni pripor Gorana Oberča, ki sta prav tako obtožena sodelovanja pri tihotapljenju drog po Evropi, je poročal časnik.
Novembra 2016 so slovenski kriminalisti v eni najuspešnejših akcij v zadnjih letih zasegli kar 865 kilogramov prepovedanih drog. Kot je takrat pojasnil direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj, so člani združbe za potrebe drugih kriminalnih združb izvajali transport prepovedanih drog. Te so povečini natovarjali v Španiji, Nizozemski in Italiji, namenjene pa so bile v Nemčijo, Švico, na Norveško, Finsko in Švedsko. Mednarodna kriminalna združba je delovala od septembra 2014 do 15. novembra 2016, ko so jo razbili slovenski kriminalisti.
Specializirana državna tožilca Izidor Rojs in Maja Veber Šajn sta po poročanju časnika obtožbo proti 15 osumljencem vložila maja 2017. Decembra so sodniki višjega sodišča izpostavili potrebo po pospešitvi kazenskega postopka. Kot so zapisali v časniku, je celjsko višje sodišče v sklepu, izdanem 5. februarja, izrazilo "upravičeno in realno pričakovanje, da bo okrožno sodišče kmalu začelo sojenje v predmetni zadevi". Ker do aprila ni prišlo do nadaljnjih premikov v zadevi, so višji sodniki sprejeli odločitev, da se pripornike izpusti na prostost.
