Zakon prinaša opredelitev nevladne organizacije, ki mora biti pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Sloveniji, njeni ustanovitelji pa so izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava. Med pogoji je tudi, da je nepridobitna, neprofitna, neodvisna od drugih subjektov in ne sme biti organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
Nevladna organizacija lahko dobi status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, denimo na področju kulture ali prehrane. Dejavnost v javnem interesu mora biti opredeljena v njenem ustanovitvenem aktu, delovati mora najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa, imeti pa mora tudi pomembnejše dosežke v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge.
Pogojev za status je še nekaj, med njimi ta, da se nad nevladno organizacijo ni začel stečajni postopek ali postopek likvidacije.
Z začetkom prihodnjega leta se bo začel uporabljati del zakona, ki opredeljuje proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Viri za financiranje sklada bodo med drugim sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonodajo lahko.
Vlada, ki je pripravila zakon o nevladnih organizacijah, želi okrepiti področje nevladnega sektorja. Delež zaposlenih v njem v Sloveniji znaša 0,82 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko v najbolj razvitih evropskih družbah ta delež presega pet in v nekaterih celo sedem odstotkov vseh zaposlenih.
