"Čeprav vlada nima polnih pooblastil, DZ in parlamentarni odbori pa zasedajo le na izrednih sejah, menim, da ni nobenih postopkovnih ali vsebinskih zadržkov, da visoki predstavniki Slovenije svojega dela na tem zagovoru ne bi opravili s polnim mandatom, z enotno domačo politično voljo in prepričljivo," je Pahor dejal v današnji izjavi, na kateri je sicer sporočil datum volitev v DZ.
"Izkušnje so me naučile, da sta na koncu vseh koncev obe državi poklicani, da se dogovorita in rešita vsa odprta vprašanja," je povedal in spomnil na reševanje nekaterih vprašanj z mednarodnimi pogodbami. Te je po njegovih besedah treba spoštovati, če se jih ne, je to treba zagotoviti, je dejal in dodal: "Pri arbitraži gre za to, pri memorandumu iz Mokric gre za to." O teh vprašanjih se bo Pahor na neformalnem srečanju v prihodnjih dveh tednih pogovoril tudi s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović.
"Vedno sem menil, da se naša zunanja politika začne pri sosedih. Kolikor bolj urejene imamo odnose z vsemi sosedami, toliko bolj varni smo, toliko bolj aktivni smo lahko v mednarodnem prostoru in toliko bolj se lahko posvetimo tudi domačim nalogam," je pojasnil. Kot je dodal, je bil vedno privržen dialogu in tudi zato je odločitev Evropske komisije, da obe državi povabi na ustavno obravnavo, zelo pomembna.
Pahor meni, da bo Slovenija v Bruslju prepričljivo dokazala svoj prav, še naprej pa si bo prizadeval, da Slovenija in Hrvaška obdržita razmeroma dobre odnose, ki smo jih razvili po podpisu arbitražnega sporazuma 4. novembra 2009. Od takrat so se po njegovem prepričanju odnosi med državama izboljšali in ljudje pričakujejo, "da bo politika rešila odprta vprašanja, da se Slovenija lahko zanese na prepričljivost mednarodnih pogodb, na nujnost partneric, da pogodbe spoštuje in da je to edina pot, da sicer nujen politični dialog ohrani svojo avtoriteto".
Glede problematike prenesenih deviznih vlog je spomnil, da je v napore za dopolnitev ustavnega zakona vključen tudi njegov svetovalec France Arhar in da je prav, da se danes pogovarjamo o zaščiti NLB, čeprav osebno meni, da je Slovenija julija 1994 z ustavnim zakonom vzpostavila vse pravno potrebne pogoje za to, da uprava NLB ni imela pravne podlage za decembrsko izplačilo terjane vsote.
Pahor sicer meni, da ni nič narobe, da DZ zdaj poskuša premoženje zaščititi z dopolnitvijo ustavnega zakona, a se po njegovih besedah pozablja na to, da bi bilo koristno bolj odkrito, pošteno razpravljati o prodaji NLB. "Ne gre samo za obvezo, ki smo jo sprejeli, gre tudi za pametno določitev iz vrste razlogov. Upam, da se ne bo zgodilo, da bi bila Slovenija v prihodnje deležna nove finančne ali gospodarske krize in bi se znašli v položajih, ko zlasti lastništvo NLB in s tem tudi njena prihodnost ne bi bilo razčiščeno in bi se Slovenija morala odločiti za tretjo dokapitalizacijo," je poudaril.
Dodal je še, da je bil in ostaja zagovornik prodaje NLB, ne samo zaradi zavez, ampak zaradi presoje, da je tako najbolje za bančni sistem in da se slovenska politika, Banka Slovenije in Evropska centralna banka ne ukvarjajo vedno znova s težavami državne banke.
