"Pred kratkim sem oboroženim silam ZDA ukazal natančne napade na tarče, povezane z zmogljivostmi za kemično orožje sirskega diktatorja Bašarja Asada. Skupna operacija z oboroženimi silami Francije in Združenega kraljestva je v teku. Zahvaljujem se obema. Pokol je bistvena eskalacija vzorca uporabe kemičnega orožja s strani tega zelo groznega režima," je dejal Trump.
Trumpova odločitev je bila pričakovana, potem ko so ZDA in zaveznice Asadov režim obtožile, da je pretekli teden v mestu Duma spet uporabil kemično orožje, ki naj bi ubilo okrog 40 ljudi.
Ameriški predsednik je napovedal, da bodo napadi, ki so namenjeni odvračanju režima od uporabe kemičnega orožja, "trajni", dokler režim ne ustavi uporabe kemičnega orožja. Ameriški obrambni minister James Mattis je kmalu zatem pojasnil, da več od uvodnih napadov za zdaj ne načrtujejo.
Udeležbo v napadih sta potrdila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska premierka Theresa May.
Macron je dejal, da je Asadov režim prestopil rdečo črto in niti najmanj ne dvomi, da je napad s kemičnim orožjem izvedla sirska vlada.
Francija je v napadih na Sirijo uporabila fregate v Sredozemskem morju in vojaška letala, je pojasnila francoska obrambna ministrica Florence Parly. Ker si ne želijo nikakršne konfrontacije, so o napadih tudi predhodno obvestili Rusijo, je dejala.
Zatrdila je, da so bili napadi usmerjeni v tri cilje, povezane s sirskim kemičnim programom - raziskovalni center tega programa in dve pomembni proizvodni poslopji. S tem naj bi po njenih besedah preprečili sposobnost Sirije, da še naprej proizvaja kemično orožje. V napadu naj bi uničili "velike del" sirskih zalog kemičnega orožja.
Tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je zatrdil, da so bili napadi upravičeni in usmerjeni v odvrnitev sirskega režima, da še kdaj uporabi kemično orožje. Po mnenju Le Driana je bilo ukrepanje Francije "sorazmerno in ciljno". "Treba je najti načrt za konec krize s politično rešitvijo," je povedal Le Drian, ki pa je dodal, da v primeru novim kemičnih napadov ne izključujejo novih napadov na Sirijo.
Britanska premierka pa je napad opisala kot omejen in merjen. "Ne gre za posredovanje v državljanski vojni niti za spremembo režima, ampak za omejen in merjen udarec, ki ne bo povečal napetosti v regiji in se izogiba civilnim žrtvam," je sporočila Mayjeva.
Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so štiri britanska vojaška letala tornado poletela iz oporišča Akrotiri na Cipru in izvedla napad na vojaško oporišče 24 kilometrov zahodno od Homsa. Napad naj bi bil zelo uspešen.
Sirski državni mediji so napade označili za očitno kršitev mednarodnega prava. Sirsko zunanje ministrstvo je medtem napad označilo kot "brutalno, barbarsko agresijo".
Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je najostreje obsodil napad na Sirijo, ki ga je v izjavi označil za "dejanje agresije". To je bilo nad suvereno državo zagrešeno brez odobritve Varnostnega sveta ZN in ob kršenju ustanovne listine ZN ter norm in načel mednarodnega prava, je glede na izjavo Kremlja še sporočil Putin. Kot stalna članica je Rusija že sklicala izredno sejo VS ZN, na kateri naj bi razpravljali o "agresivnih dejanjih ZDA in njenih zaveznic".
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da v času napada zahodnih zaveznic na cilje v Siriji niso uporabili svojih sistemov protiletalske obrambe v tej državi. Se je pa sprožil sirski sistem protiletalske obrambe in prestregel 71 od 103 raket, ki so se približevale tarčam. Smrtih žrtev napad ni terjal. Nobena od raket ni padla v bližino ruskih oporišč v Siriji v Tartusu in Hmeimimu, so tudi sporočili v Moskvi.
Iran, ki velja za sirskega zaveznika, je medtem posvaril, da bi utegnili imeti napadi na cilje v Siriji regionalne posledice. Ocenili so, da je bil napad nepremišljen. Iranski vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej je napad na Sirijo označil za zločin.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je izrazil podporo napadom na Sirijo. "To bo zmanjšalo sposobnost režima, da še naprej napada prebivalce Sirije s kemičnim orožjem," je zapisal v izjavi.
Tudi EU je v odzivu na napad sporočila, da bo "EU stala ob zaveznicah na strani pravice". Podporo je napadom kot potrebnim in ustreznim izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Podporo sta izrazili tudi Kanada in Japonska, Turčija pa je ob tem sporočila, da se ji napadi zdijo "ustrezen odgovor" na napad s kemičnim orožjem.
Tudi Slovenija je izrazila podporo aktivnostim, ki bi sirskim oblastem preprečile nadaljnjo uporabo tovrstnega orožja. Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec, ki opravljata tekoče posle, sta se zavzela za mirno rešitev sirske krize. Tudi predsednik republike Borut Pahor je podprl okrepitev diplomatskih prizadevanj za rešitev vseh odprtih vprašanj.
Misija Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) sicer ostaja v Siriji in bo nadaljevala z zbiranjem informacij in dokazov o napadu s kemičnim orožjem v sirski Dumi.
