"Deklaracija izhaja iz enakopravnosti vseh udeležencev sodelovanja na področjih, ki jih povezujejo, in pozdravlja proces širitve Evropske unije, tudi Zveze Nato, kolikor je to v interesu nekaterih sodelujočih držav," je za STA po zasedanju povedal predsednik državnega zbora in predsedujoči parlamentarni skupščini SEECP Milan Brglez.
Današnja razprava se je osredotočala na položaj in perspektivo regionalnih organizacij v Jugovzhodni Evropi s poudarkom na parlamentarni skupščini SEECP ter na evropsko perspektivo posameznih držav, sodelujočih v SEECP, ki še niso članice EU.
Brglez je spomnil, da ima skupščina sicer številne probleme, eden od teh je vsekakor iskanje sedeža stalnega sekretariata organizacije. "Med našim predsedovanjem smo prišli zelo blizu, a še vedno nismo našli končne odločitve. Sedaj je to predvsem na dveh, ki se zavzemata za to," je dejal in pojasnil, da bi morali rešitev predlagati Ankara in Sofija.
Parlamentarna skupščina Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je po Brglezovem mnenju gotovo najbolj vključujoča oblika organiziranja, ki vključuje tudi takšne države, ki jih drugi ne priznavajo, zato se tudi parlamenti imenujejo po glavnih mestih in ne po državah, vključena je tudi Turčija.
S 1. julijem 2017 je Slovenija pričela enoletno predsedovanje Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP), ki ga je 30. junija v Dubrovniku prevzela od Hrvaške. Za Slovenijo naj bi za predsedovanje prišla na vrsto BiH oz. Sarajevo in potem Priština. A temu po Brglezovih besedah nasprotuje Bukarešta.
SEECP je regionalni proces, vzpostavljen leta 1996 v Sofiji, z namenom krepitve regionalnega sodelovanja in zaupanja, dobrih sosedskih odnosov, stabilnosti in varnosti, gospodarskih odnosov ter sodelovanja v človekovi dimenziji, pravosodju, boju proti organiziranemu kriminalu in boju proti terorizmu.
Regionalni proces je tudi forum diplomatskega in političnega dialoga sodelujočih držav Jugovzhodne Evrope, ki ga koordinira vsakokratna predsedujoča država.
