Slovenija je vzpostavila številne pomembne mehanizme in sprejela zakonodajo za krepitev in zaščito manjšin, a na nekaterih področjih je treba izboljšati njeno izvajanje, je de Varennes dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob zaključku devetdnevnega obiska v naši državi.
Področje romske skupnosti, ki je še vedno najbolj ranljiva in izpostavljena, zahteva takojšnje ukrepe vlade za rešitev nekaterih nujnih vprašanj. Neposredno in celovito je treba obravnavati najbolj resna vprašanja, denimo pravni status romskih naselij, je izpostavil.
Skupnost se po njegovem opozorilu nenehno sooča tudi s težavami pri dostopu do pitne vode, sanitarij in električne energije, ki so ključne za življenje v sodobnem svetu. "Kako naj se otroci pripravijo za šolo, če ni elektrike?" je vprašal.
Romi imajo nadalje težave pri zaposlovanju in urejanju stanovanjskega vprašanja in dostopu do javnih storitev. Še vedno so tudi nesorazmerno večje tarče sovražnega govora, kar morajo oblasti reševati bolj odločno in učinkovito, je pozval.
Pri izvajanju programov je treba po njegovih besedah odpraviti razlikovanje med avtohtonimi in neavtohtonimi romskimi skupnostmi. Vsi vpleteni organi morajo zagotoviti pošteno in široko zastopanost Romov in Sintov na vseh področjih, ki jih zadevajo.
De Varennes ugotavlja, da na področju manjšin ni ustreznih statističnih podatkov, ključnih za oblikovanje strategij, politik in programov.
Nujno je tudi obravnavati izzive, povezane s skupnostmi iz nekdanje Jugoslavije, je pozval. To je po njegovi oceni potrebno zlasti na področju izobraževanja, kulture, medijev in jezika.
Prav tako je bil med obiskom pozoren na spoštovanje pravic gluhih in naglušnih, saj predstavljajo jezikovno manjšino. Poudaril je pomen uporabe znakovnega jezika pri poučevanju. Znakovni jezik pa je treba tudi uradno priznati, kar so številne države že storile, je povedal.
Poročilo, ki ga bo pripravil, bo podrobno predstavil na prihodnjem zasedanju sveta ZN za človekove pravice.
