Po mnenju Možine, rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani, lahko Sodni svet k temu, da v sodstvo prihajajo kar najboljši kandidati, prispeva tako, da izbira najboljše kandidate, te pa lahko dobi, če pri njih išče zlasti strokovnost in človeške kvalitete.
Sam meni, da imamo trenutno v Sloveniji precej dobrih sodnikov, a priznava, da ima slovensko sodstvo določene, tudi resne težave. Med slednjimi je navedel dolgotrajne sodne postopke in sodbe, ki so bile razveljavljene na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kljub temu pa je to, "daleč od tega, da bi lahko rekli, da je v slovenskem sodstvu vse narobe ali da nič ne deluje", je dejal.
Po njegovem mnenju se je treba o težavah v sodstvu pogovarjati, a je treba to narediti znotraj strokovne razprave med pravniki in "nekoliko manj skozi razpravo v javnosti".
Tudi Rozman kot ključno nalogo Sodnega sveta vidi v izbiri dobrih sodnikov. "Pravosodje je namreč eden od temeljev pravne države, za njegovo delovanje pa so ključni ljudje," je dejal. Prepričan je, da je trenutna zakonska ureditev Sodnega sveta zadovoljiva in da mu omogoča kakovostno izbiro sodnikov.
Na vprašanje, ali meni, da bi bila potrebna ukinitev trajnega sodniškega mandata, za kar se zavzema del politike, je odgovoril, da gre pri tem za tipično politično vprašanje, na sploh pa za vprašanje, ki se ga je treba lotevati s tresočo roko. Kot je dejal, je moral kot sodnik po osmih letih dela v reelekcijo (v ponovno izvolitev), pri čemer je moral predstaviti svoje dotedanje delo, kar je bila zanj pozitivna izkušnja. "Zato načelno nisem proti neki obliki reelekcije, mora pa biti ta pridržana izključno Sodnemu svetu," je dejal.
Trstenjakova, profesorica na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU, je izpostavila, da si bo v primeru izvolitve med drugim zavzemala za neodvisnost in nepristranskost sodnikov, njihovo strokovnost in upoštevanje načela sorazmernosti pri sojenju.
Zavzema se za širšo metodo razlage zakonov. "Minili so namreč časi, ko so sodniki razlagali zakon zgolj kot besedno razlago, saj obstajajo tudi druge razlage - sistemske, zgodovinske ipd., " je dejala in dodala, da bi bilo treba to bolj poudarjati pri izobraževanju sodnikov.
Do zdaj je v nekaterih primerih, ko je Sodni svet v izvolitev DZ predlagal sodnika, prišlo do zapletov, ker so poslanci menili, da je predlog premalo obrazložen. Trstenjakova na vprašanje, ali bi morali biti predlogi Sodnega sveta bolje obrazloženi, odgovarja, da je dovolj, če predlog vsebuje kandidatov življenjepis.
Imenovanje novih članov Sodnega sveta je potrebno, ker bo julija potekel mandat šestim od 11 članov, med katerimi tri izvoli DZ na predlog predsednika republike. Na njegov javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov je prispelo 11 kandidatur, od katerih je predsednik republike na listo kandidatov, ki jo je poslal v DZ, uvrstil šest imen - Možino, Rozmana, Trstenjakovo, Andraža Terška, Roka Svetliča in Emila Zakonjška. Slednja sta se javnosti predstavila v sredo, Teršek pa se bo predstavil v petek.