Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik je v izjavi za medije pojasnila, da se bo do decembra 2019 v projekt vključilo 27 zdravstvenih domov iz 25 lokalnih skupnosti. Osnovne organizacijske enote več milijonov evrov vrednega projekta bodo centri za krepitev zdravja, ki bodo zaživeli v zdravstvenih domovih kot nadgradnja zdajšnjih zdravstvenovzgojnih centrov.
Pomemben cilj projekta je po besedah Maučec Zakotnikove tudi krepitev javnozdravstvene vloge zdravstvenih domov. Prav tako je namen projekta nadgradnja preventivnih pregledov za otroke in mladostnike, izvajanje preventivnih obravnav za ogrožene otroke in mladostnike ter izvajanje integrirane preventive kroničnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Maučec Zakotnikova je med nalogami projekta posebej izpostavila vključevanje ranljivih oseb v preventivno zdravstveno varstvo ter uvajanje modela skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Pri tem bo projekt nadgradil vseživljenjsko preventivno obravnavo celotne populacije: otrok, mladostnikov in odraslih.
Analize kažejo, da v Sloveniji socialno-ekonomski položaj pomembno vpliva na zdravje prebivalstva. Po besedah Maučec Zakotnikove obstajajo velike razlike v obolevnosti, umrljivost in pričakovani življenjski dobi med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami prebivalstva. Vzorec in obseg neenakosti v zdravju je podoben drugim državam članicam EU.
Ministrstvo želi s projektom povezati vse izvajalce preventivnih programov v zdravstvenih domovih. "Centri za krepitev zdravja bodo izrazito usmerjeni v lokalne skupnosti, kjer se bodo povezovali z vsemi drugimi javnimi institucijami, kot so centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, šole, vrtci, nevladne organizacije in občine," je pojasnila Maučec Zakotnikova.
Projekt je po njenih besedah še posebej namenjen odrinjenim in zaradi slabega socialno-ekonomskega položaja ogroženim posameznikom in skupinam, ki se običajno ne vključujejo v preventivne programe, čeprav jih najbolj potrebujejo: "Krepimo primarno zdravstveno raven tako z novimi programi in pristopi kot tudi z novimi kadri, ki bodo deležni dodatnega izobraževanja za izvajanje preventive."
Za izvedbo projekta je ministrstvo uspelo pridobiti 11,2 milijona evrov iz kohezijskega sklada in 4,2 milijona evrov iz sklada za regionalni razvoj. Sicer so doslej v zdravstvenih domovih Sevnica, Vrhnika in Celje izvedli pilotna testiranja izvedljivosti in sprejemljivosti nadgradnje preventivnih programov, kot jo predvideva projekt.
"V praksi so bili dobro sprejeti skupnostni pristopi, s katerimi zagotavljamo boljšo dostopnost do storitev in obravnav tudi za ranljivejše skupine prebivalcev. V okviru skupnostnega pristopa so se povezali in tvorno sodelovali vsi ključni deležniki lokalnega okolja, tako iz zdravstvenega kot socialnega resorja, nevladne organizacije in društva bolnikov," je izkušnje v pilotnih okoljih povzela Maučec Kotnikova.
Radivoje Pribaković Brinovec z NIJZ pa poseben pomen projekta vidi v krepitvi javnozdravstvene vloge zdravstvenih domov. Še bolj bodo usmerjeni v krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju vseh populacijskih skupin v lokalnem okolju ter zagotavljanje kakovosti kadrov in programov ter izboljšanje kazalnikov zdravja na lokalni ravni.
