Predsednik ZDA Donald Trump je 13. marca odpustil nekdanjega direktorja naftnega velikana Exxon Mobil s položaja šefa ameriške diplomacije in imenoval Pompea, ki ima podoben pogled na pomembna vprašanja nacionalne varnosti kot predsednik ZDA. Tako Trump kot tudi Pompeo podpirata mučenje terorističnih osumljencev in sta nezaupljiva do muslimanov.
Trump je Pompea rad poslušal vsako jutro, ko mu je poročal o obveščevalnih zadevah z vidika Cie, doslej pa še ni nikoli javno izrazil nestrinjanja s kakšno predsednikovo potezo.
Pompeo je zavračal odgovore demokratov na vprašanja glede tega, ali je Trump od njega zahteval, naj potrdi njegovo nedolžnost v ruski aferi. Skliceval se je na slab spomin ali pa je enostavno dejal, da o zasebnih pogovorih s predsednikom ne bo govoril. Potrdil pa je, da so ga zaslišali preiskovalci posebnega tožilca za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve Roberta Muellerja.
Osnovna nit njegovega nastopa je bila, da bo zaradi tesne zveze s predsednikom uspel dvigniti moralo zaposlenih na State Departmentu, ki je pod Tillersonovim vodstvom padla. Pompeo je sicer padec morale povezal s počasnim potrjevanjem kandidatov za ključne položaje v State Departmentu in obljubil, da bo sodeloval s senatom pri pospešitvi imenovanj.
Zagotovil je, da bo State Department pod njegovim vodstvom postal ključna agencija nacionalne varnosti ZDA in ključna pri predsednikovih odločitvah. Dejal je, da morajo ZDA voditi svet v prizadevanjih za človekove pravice in demokracijo, ker menda za to ni na voljo nobene druge države.
Trump je nasvete Tillersona ponavadi zanemarjal, pogosto pa je potem sprejel odločitve, ki jih je najprej zavrnil, ko so prišle od državnega sekretarja.
V svojem nastopu pred vprašanji senatorjev je bil v nasprotju s Trumpom kritičen do Rusije, ki jo je označil za agresivno državo, čemur se bo zoperstavil. Ruska agresivnost naj bi bila posledica številnih let mehkega odnosa ZDA do Moskve in to naj bi se po novem spremenilo.
Poudaril je, da Trumpova strategija nacionalne varnosti izpostavlja nevarnost Rusije, omenil je ostre sankcije in izgon ruskih diplomatov ter vohunov in skušal ustvariti vtis, da so ZDA pod Trumpom najbolj ostre do Rusije vse od hladne vojne naprej.
Posebej kritičen je bil do Irana in je zagovarjal spremembe jedrskega sporazuma te države z velikimi silami, čeprav ni znal povedati, kaj se bo zgodilo, če drugi podpisniki sporazuma iz leta 2015 pri spreminjanju ne bodo sodelovali.
Kritičen je bil tudi do iranskih dejavnosti v Siriji, Iraku, Libanonu in Jemnu ter poudaril, da je Iran za vse skupaj plačal prenizko ceno.
Glede Kitajske je dejal, da se nadaljujejo kraje ameriške intelektualne lastnine, Peking nadaljuje tekmo z ZDA na področju diplomacije, ekonomije in vojske, obenem pa je imel pohvalne besede glede sodelovanja Pekinga v pritisku na Severno Korejo.
Do srečanja med Trumpom in predsednikom Severne Koreje Kimom Jongom Unom naj bi prišlo konec maja ali v začetku junija, Trump pa naj ne bi ponavljal napak iz preteklosti, ker se predsednik ne bo šel igric za pogajalsko mizo, kakor se jih ne bo šel niti sam.
Opredelitve z jastrebom je zavrnil in zagotovil, da je zanj vojna vedno zadnja izbira in bo vedno najprej izčrpal vztrajno diplomacijo.
Če bodo demokrati enotni v nasprotovanju potrditvi Pompeove nominacije v odboru, se lahko zgodi, da bo potrjen brez tega. Republikanci imajo v odboru le glas večine in Rand Paul iz Kentuckyja je že dejal, da bo glasoval proti potrditvi zaradi Pompeovih pogledov na vojne in mučenja.
V primeru, da ne dobi zelene luči odbora, lahko celoten senat Pompea vseeno potrdi na položaj, kar bo spet eden od številnih zgodovinskih dosežkov Trumpove administracije.