Kot so sporočili z notranjega ministrstva, je srečanje Dunajskega procesa in Salzburškega foruma, ki se bo zaključilo v petek, namenjeno razpravi o prihodnjih usmeritvah v aktualnih EU temah s poudarkom na področju mednarodne zaščite, notranje varnosti, policijskega sodelovanja in zaščite meja.
V ospredju današnjega obiska Györkös Žnidarjeve pa je bilo predvsem srečanje z avstrijskim notranjim ministrom Kicklom. Strinjala sta se, da je sodelovanje med ministrstvoma in policijama obeh držav že tradicionalno zelo dobro in uspešno, vendar pa to očitno kazi avstrijsko podaljševanje nadzora na meji.
Slovenska ministrica je ponovila, da je za Slovenijo tak ukrep neupravičen in nesorazmeren, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki o vrnjenih osebah. V celem letu 2017 so avstrijski varnostni organi v Slovenijo vrnili 39 oseb, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa sedem.
Györkös Žnidarjeva je zagotovila, da je Slovenija polnopravna članica schengenskega območja, ki z vso resnostjo in odgovornostjo izvaja svoje naloge na področju varovanja schengenske meje. "Zavedamo se, da je varnost izjemno pomembna vrednota tako za Slovenijo kot celotno EU," je poudarila.
Minister Kickl je pojasnil, da so se za podaljšanje odločili zaradi varnostnih groženj, predvsem grožnje terorizma, in zaskrbljujočega dogajanja na migracijskih poteh, po katerih v EU še vedno prihajajo ilegalni migranti. Za to so se odločili tudi zaradi bližajočega predsedovanja Avstrije Evropski uniji, ko bo treba zagotavljati visoko stopnjo varnosti na vseh dogodkih.
Poudaril pa je, da "avstrijskega nadzora na meji nikakor ni moč razumeti kot nezaupnice slovenskim prizadevanjem". Györkös Žnidarjevi se je tudi zahvalil "za odlično varovanje zunanje schengenske meje", so poudarili na MNZ.
Nakazal je tudi, da bi nadaljevanje in poglobitev dobrega sodelovanja v prihodnje lahko pripomogla k postopni opustitvi nadzora na skupni meji ob predpostavki, da se zagotovi še višjo stopnjo varovanja zunanjih meja Evropske unije, preko katerih migranti vstopajo vanjo.
Györkös Žnidarjeva in Kickl sta govorila tudi o reformi skupnega evropskega azilnega sistema, predvsem o dublinski uredbi, kjer je prišlo do zastoja zaradi nestrinjanja držav članic EU glede predlaganih aktivnosti, med katerimi je tudi obvezno premeščanje prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami v času kriznih situacij.
Kot je povedala Györkös Žnidarjeva, Slovenija podpira omenjeno reformo, saj je "solidarnost še vedno ključen element tega sistema". Ob tem pa je dodala, da je ključnega pomena, da so do tega mehanizma upravičene samo osebe, ki zaščito resnično potrebujejo, in da je treba minimizirati možnost zlorabe azilnih sistemov.
Ponovno je predstavila alternativni predlog, t. i. mehanizem začasne zaščite, ki omogoča hitre in dokaj enostavne postopke, zaščita pa je podeljena osebam, ki jo nedvomno potrebujejo, za omejeno obdobje. Minister Kickl se je strinjal, da je pri vprašanjih azila treba gledati na izzive širše kot le v okviru veljavne zakonodaje in poskusa prenove skupnega evropskega azilnega sistema, zato bo Avstrija v okviru Dunajskega procesa in v času svojega predsedovanja EU predstavila nove možnosti in predloge za razvoj prihodnjega evropskega sistema zaščite.
Ministra sta govorila tudi o stanju na področju migracij v regiji, kjer se je odprla nova migracijska pot iz Grčije, prek Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, na Hrvaško in nato do Slovenije. Ministrica je izpostavila nujnost rednega obveščanja in sodelovanja med vsemi pristojnimi inštitucijami v teh državah ter nudenja ustrezne pomoči državam v regiji za obvladovanje migracij. "Le na tak način bo situacija v regiji ostala pod nadzorom," je poudarila Györkös Žnidarjeva.
