Nepoštene trgovinske prakse, ki jih je treba prepovedati, so po predlogu komisije zamude pri plačilih hitro pokvarljivih živil, preklici naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb in zahteve, da dobavitelj plača zavržene proizvode.
Nekatere prakse pa bodo dovoljene le, če se bosta stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili, na primer da kupec dobavitelju vrne neprodana živila, da kupec od dobavitelja zahteva plačilo za sklenitev ali podaljšanje sporazuma o dobavi živil ali da dobavitelj plača promocijo ali trženje živil, ki jih prodaja kupec.
Namen predloga komisije je uravnotežiti pogajalsko moč udeležencev v prehranski verigi. Manjšim udeležencem, kot so kmeti, namreč pogosto primanjkuje pogajalske moči in možnosti, da bi njihovi proizvodi dosegli potrošnike, pojasnjujejo v Bruslju.
Z določitvijo minimalnih standardov in okrepitvijo izvrševanja bi moral predlog po prepričanju komisije navedenim udeležencem zagotoviti pravične konkurenčne pogoje in tako prispevati k splošni učinkovitosti verige.
"Vsaka veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen," je poudaril komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan ob predstavitvi predloga. "Učinkovita in uspešna veriga preskrbe s hrano je tudi pravična," je še izpostavil.
V današnjem predlogu gre namreč po Hoganovih besedah zlasti za pravičnost da prisluhnemo neuslišanim, torej tistim, ki so, ne po lastni krivdi, v slabem pogajalskem položaju.
Po predlogu komisije bodo morale članice imenovati javni organ, ki bo zadolžen za izvrševanje novih pravil in bo v primeru dokazane kršitve pristojen za naložitev sorazmerne in odvračilne kazni. Ta organ bo lahko na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe začel preiskave.
Komisar ob tem izpostavlja možnost zaupne vložitve pritožb, s čimer želijo iz verige preskrbe s hrano izločiti dejavnik strahu. Stranke bodo namreč lahko pri vložitvi pritožbe zahtevale zaupno obravnavo in anonimnost, da zaščitijo svoj položaj v razmerju do trgovinskega partnerja.
Predlagani ukrepi dopolnjujejo že obstoječe ukrepe v članicah - 20 članic po komisarjevih besedah že izvaja nacionalne ukrepe - in kodeks ravnanja prostovoljne pobude za verigo preskrbe s hrano. Članice lahko po lastni presoji sprejmejo dodatne ukrepe.
Zakonodajni predlog ima obliko direktive, ki določa cilj, članice pa se same odločijo, kako bodo ta cilj dosegle. Direktiva se zdi komisiji v tem primeru ustreznejša od uredbe, ki velja neposredno in v celoti za vse članice unije.
O predlogu komisije bodo članice razpravljale v ponedeljek na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu.
Slovenija je bila skupaj s Češko in Slovaško na čelu članic, ki so si v minulih letih močno prizadevale za ustrezne evropske predpise za preprečevanje nepravičnih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano.
Težave v verigi preskrbe s hrano so v Sloveniji v ospredju pozornosti od leta 2010, ko se je zaznalo veliko neravnovesje med številnimi manjšimi proizvajalci hrane, ki so v podrejenem položaju do kupcev, torej živilskopredelovalne industrije in trgovinskih podjetij.
Zaradi neravnovesij so v začetku leta 2014 sprejeli spremembo zakona o kmetijstvu, ki opredeljuje nedovoljena ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano in skrajšane plačilne roke za hitro pokvarljiva živila ter uvaja varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Junija lani pa je kmetijski minister Dejan Židan v Bruslju potrdil tudi načrte za zaostritev zakonodaje in izpostavil cilj, da se ta zaostrena zakonodaja sprejme še v mandatu te vlade.
