Sodišče je tako razsodilo v primeru mladoletnice z državljanstvom Eritreje, ki je na Nizozemsko prispela brez spremstva. Februarja 2014 je vložila prošnjo za azil, junija 2014 je postala polnoletna, oktobra 2014 pa so ji izdali dovoljenje za prebivanje na podlagi azila z veljavnostjo petih let in z učinkom od datuma vložitve prošnje za azil.
Nizozemska organizacija, ki skrbi za begunce, je decembra 2014 vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za njene starše in tri mladoletne brate na podlagi združitve družine z mladoletnikom brez spremstva, a jo je Nizozemska maja 2015 zavrnila. Obrazložili so, da je bila Eritrejka ob vložitvi te prošnje polnoletna. Njeni starši so to izpodbijali, sodišče v Haagu pa se je v zvezi s tem obrnilo na Sodišče EU.
To v današnji sodbi za mladoletne šteje državljane tretje države ali osebe brez državljanstva, ki so bili ob vstopu na ozemlje države članice in ob vložitvi prošnje za azil v tej državi stari manj kot 18 let ter so med azilnim postopkom postali polnoletni in jim je bil nato priznan status begunca.
Sodišče meni, da bi bil ogrožen polni učinek pravice do združitve družine, če bi bila ta pravica odvisna od trenutka, ko pristojni nacionalni organ formalno sprejme odločbo o priznanju statusa begunca, in zato od hitrosti, s katero ta organ obravnava prošnjo za mednarodno zaščito. To bi bilo med drugim v nasprotju z načeloma enakega obravnavanja in pravne varnosti. Ob upoštevanju datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito pa se zagotovi enaka in predvidljiva obravnava vseh prosilcev, meni sodišče.
Sodišče EU še pojasnjuje, da mora biti v takih okoliščinah prošnja za združitev družine vložena v razumnem roku, in sicer načeloma v treh mesecih od dneva, ko je bil mladoletniku priznan status begunca.
