Hrvaški premier Andrej Plenković si je v preteklih nekaj tednih močno prizadeval, da bi pojasnil pomen istanbulske konvencije v boju proti nasilju nad ženskami predvsem v HDZ in njenim volivcem, a številnih konservativcev in desničarjev, ki v istanbulski konvenciji vidijo nevarnost uvajanja teorije spola v hrvaško družbo, ni uspel prepričati in vztrajajo, da je dokument v nasprotju s hrvaško krščansko tradicijo.
Plenković je, ko je pojasnjeval vladni predlog ratifikacije, ponovil, da je konvencija potrebna zaradi okrepitve mehanizmov za boj proti nasilju nad ženskami in v družini. Ponovil je, da se je v preteklih nekaj letih nasilje nad ženskami okrepilo ter da je bilo na Hrvaškem med letoma 2013 in 2017 191 umorov, med žrtvami pa je bilo 91 žensk. Morilci žensk so bili v 46 primerih partnerji, v še 17 primerih pa bližnje osebe.
Plenković je dejal, da je presenečen nad obsegom upora proti konvenciji, ter dodal, da nikoli ne bi niti pomislil, da bo leta 2018 na Hrvaškem tako močan protievropski občutek, kot se je pokazal med javno razpravo o konvenciji.
V saboru je o konvenciji potekala napeta več kot deveturna svetovnonazorska razprava, med katero so nasprotniki predvsem poudarjali, da je uvajanje teorije spola v nasprotju z njihovimi prepričanji o dojemanju človeka. Prav tako so trdili, da konvencija ne bo prispevala k zaščiti žensk pred nasiljem v družini, ker na Hrvaškem obstajajo zakoni, ki zagotavljajo enako zaščito žensk, kot jo predvideva konvencija.
Levosredinska opozicija je konvencijo podprla brez zadržkov, a je med drugim spraševala, ali je podpora vlade istanbulski konvenciji znamenje, da bodo konservativnim krogom popustili pri pripravi bolj restriktivnega zakona o splavu.
Plenković se je izognil jasnemu poslanskemu vprašanju, ali nasprotuje splavu, in je dejal le, da "splošne prepovedi splava ne bo".
Zaradi vztrajanja vlade pri ratifikaciji konvencije je vladajočo saborsko večino zapustil edini poslanec iz skrajne desničarske stranke Hrast, tako da se je večina v saboru skrčila na 77 poslancev ali enega več od polovice vseh.
Pričakovati je, da bo ratifikacija sprejeta ne glede na to, da bo proti njej glasovalo tudi med deset in 15 poslancev HDZ. Za sprejetje istanbulske konvencije bo namreč potrebna navadna večina ali najmanj 38 poslancev ob 76-članskem kvorumu. Glasovanje je napovedano za petek.
V pogovoru z novinarji je Plenković v sredo ocenil, da je nasprotovanje konvenciji možno videti tudi v kontekstu "vojne" proti njemu in njegovi vladi.
Konservativna in desničarska združenja so za danes ob 18. uri v Splitu napovedala množični shod proti ratifikaciji istanbulske konvencije. Pričakujejo, da se bo zbralo več kot 8000 udeležencev, kolikor jih je bilo na podobnih protestih konec marca v Zagrebu, ko je bila osrednja tarča njihovega nezadovoljstva premier Plenković.
