Najnovejše poročilo, ki ga je za Slovenijo spisala Evropska komisija, je državi zelo naklonjeno. "Slovenija je v dobrem položaju, glavni vprašanji za naprej sta umetna inteligenca in krožno gospodarstvo," je na današnji skupni seji odborov povzel Katainen, ki se v državi mudi na delovnem obisku v sklopu t. i. evropskega semestra.
A Slovenija mora izvesti strukturne reforme in z njimi nasloviti staranje prebivalstva. Reforma pa ne sme biti cilj, je opozoril, cilj je zagotovitev kakovostnega življenja in standarda: "Poskrbeti morate za to, da tisti, ki lahko delajo, ostanejo na trgu dela tako dolgo, kot je treba." Po njegovem se socialno država lahko financira le z najvišjo stopnjo konkurenčnosti gospodarstva. "In niso vse politike usmerjene proti pravicam delavcev," je dejal.
V odgovorih na vprašanja članov obeh odborov je med drugim izpostavil pomen evropskega sklada za strateške naložbe (Efsi). Ta je doslej v Slovenijo vložil 66 milijonov evrov, po njegovem bi jih lahko bistveno več. Opozoril je na delovanje svetovalnega vozlišča in omenil možnost financiranja projektov v javno-zasebnem partnerstvu.
Glede naslednje finančne perspektive je spomnil na stroške brexita ter na dileme, kako bo Evropa odgovorila na prednostne naloge, kot so nadzor na mejah, boj proti terorizmu, kibernetska javnost. EU ne bo krčila sredstev za izobraževanje in raziskave, bo pa prišlo do rezov na področju kmetijstva in kohezije, za kar je bilo doslej namenjenih največ sredstev.
Katainen je povedal, da zagovarja ustanovitev sklada za investicije EU (EU Invest), kjer bi na enem mestu zbrali vseh sedem instrumentov za spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij. V kombinaciji s strukturnimi sredstvi pa bi po njegovem dobili še večji finančni vzvod, kar je za prihodnost Evrope zelo pomembno.
Za pomembno je označil področje umetne inteligence in robotizacijo. "Ni jasno, kakšen učinek bo ta imela na trg dela v neki časovni perspektivi," je menil, a dodal, da je pomembno, da se jo vzame kot vir rasti. "Namesto da smo proti, bi morali pogledati, kaj lahko naredimo za to, da bo umetna inteligenca ustvarjala nova delovna mesta," je dejal.
Dotaknil se je tudi zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na dogajanje v Evropi. Glede Rusije in Ukrajine je dejal, da bi morali "obe strani narediti več". Pravila morajo veljati, to pa ni pomembno samo zaradi Rusije, temveč tudi zaradi ZDA. Priča smo povsem nepričakovanemu trgovinskemu sporu, je spomnil.
Njegovo misel, da je treba slediti pravni državi in se držati pravil, sicer bo nastal divji Zahod, kjer ne veljajo nobena pravila, so odobravali člani obeh odborov. Spomnili so ga, da takšno stališče zagovarja tudi Slovenija - denimo v sporu s Hrvaško glede arbitraže.
Katainen jo je poudaril v luči rasti populizma in vprašanja o političnem redu v državah EU. "Trenutni trendi v državah članicah, kot sta Poljska in Madžarska, me zeli skrbijo," je dejal in dodal, da "nekatere države preizkušajo meje naših temeljnih vrednost". Če gre za temeljne vrednote, pravno državo in svetovni red, po njegovem kompromisa ne more biti: "To je edini način, da bo družba dosegala razvoj in da bo temeljila na vrednotah."
