DZ je letos enkrat že zavrnil vladni predlog novele tega zakona zaradi nekaterih spornih členov, ki jih novi predlog ne vključuje. Vlada je zato v novem predlogu spreminjala le nujne zadeve, pri tem pa jo je pri vlaganju predlogov prehitel poslanec Levice. Odbor je danes sklenil, da se dopolnjeni predlog novele zakona pripravi na podlagi vladnih izhodišč. Trček sicer načeloma ni nasprotoval hkratni obravnavi predlogov na odboru, vendar je izrazil negotovost, da bo vladni predlog nadvladal njegovega.
Po njegovem predlogu bi z uvedbo t.i. virtualnega neto merjenja lahko občina ali skupina ljudi financirala postavitev elektrarne v svojem naselju ali na drugem koncu države. Proizvedena električna energija pa bi se v proporcionalnem deležu razdelila med sodelujoče in odštela od njihovih položnic.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je spomnil, da Slovenija že ima uredbo o samooskrbi z električno energijo. Evropska komisija poleg tega pripravlja tudi nove zakonodajne akte glede samooskrbe, pričakovati pa je, da jih bo Evropski parlament sprejel do konca leta.
"Ko bodo sprejeti, bo zadeva prenesena v slovenski pravni red," je navedel. Samo idejo o samooskrbi skupnosti sicer podpira, vendar pa bo pozneje, če bo predlog Levice uveljavljen, po njegovem mnenju najbrž treba ponovno spreminjati zakon.
Kljub temu pa je deloma soglašal z njegovim predlogom, zato je odbor v predlog novele zakona dodal določbo, da se električna energija iz obnovljivih virov nameni tudi za individualno oskrbo skupnosti.
Vladni predlogi pa gredo v drugo smer. Evropska komisija je Sloveniji namreč že poslala uradni opomin, ker ni v celoti in pravilno izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti, je spomnil Potisek.
Glede na odločbo ustavnega sodišča mora Slovenija v zakon dodati še postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist. Spremembe so nujne tudi pri uskladitvi s smernicami za državno pomoč za okolje in energijo 2014-2020.
Odbor je danes sprejel tudi predlagane dopolnitve zakona o železniškem prometu, s katerimi se odpravlja ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja, in pa predlog novele zakona o varnosti v železniškem prometu, s katero bo nadzor nad prevozniki in upravljavci tega prometa ob inšpektoratu izvajala tudi agencija za železniški promet.
Člani odbora, ki pred izredno sejo in koncem mandata pospešeno obravnavajo predloge, imajo danes na dnevnem redu še predlog novele zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije in predlog zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.
