Vlada se je z osnutkom nacionalnega reformnega programa seznanila marca in takrat je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pojasnila, da se ta, upoštevajoč dejstvo, da se bližajo volitve in da vlada opravlja tekoče posle, usmerja predvsem v poročilo o ključnih ukrepih, ki jih je Slovenija izvedla na podlagi lanskih priporočil Evropske komisije, v manjši meri pa naslavlja konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v nadaljevanju in jih navaja tudi letošnje poročilo komisije o Sloveniji.
Je pa vlada identificirala temeljna področja, na katerih je treba ukrepati. Gre za ukrepe za zagotovitev vzdržne rasti in krepitev zaposlenosti ter za odgovor na ključna vprašanja za dolgoročno vzdržnost javnih financ ob izzivih staranja prebivalstva.
Prav dolgoročna tveganja zaradi staranja prebivalstva, ki so v Sloveniji med največjimi v EU in zaradi katerih je treba izvesti zdravstveno in pokojninsko reformo, Evropska komisija v sicer ugodnem poročilu za Slovenijo izpostavlja kot največji izziv.
Predvolilno obdobje sicer botruje tudi temu, da je reformni program tokrat le enoletni, prav tako pa se z njim ne bodo seznanili na odborih v DZ, kot je to običajno praksa. So se pa z njim nedavno seznanili socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu.
Do konca meseca bo vlada sprejela še dopolnjeni program stabilnosti, ki pokriva javnofinančni vidik reformnih ukrepov, in nato tudi tega poslala v Bruselj.
