25. junij 1991 - Slovenski parlament je sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Zakon o državljanstvu je določal, da morajo državljani drugih republik SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji v roku pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva.
26. december 1991 - Iztekel se je šestmesečni rok za podajo vloge za pridobitev državljanstva.
26. februar 1992 - Za državljane SFRJ, ki so bili državljani drugih republik in niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so začele veljati določbe zakona o tujcih - notranje ministrstvo jih je izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva in jih preneslo v t. i. pasivno evidenco.
4. februar 1999 - Ustavno sodišče je ugotovilo nezakonitost izbrisa ter zakonodajalcu naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo.
8. julij 1999 - Državni zbor je sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki je omogočil pridobitev dovoljenja za stalno bivanje za državljane drugih držav naslednic SFRJ, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče na ozemlju RS in so od tedaj v RS tudi neprekinjeno živeli.
26. februar 2002 - Nekateri izbrisani so se povezali v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije; pozneje so bila ustanovljena še druga društva in iniciative, ki se borijo za pravice izbrisanih. Med drugim je 16. aprila 2005 nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov.
14. november 2002 - Veljati je začela novela zakona o državljanstvu, ki je omogočila pridobitev državljanstva, če je imela polnoletna oseba 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče in je od tega dne v Sloveniji neprekinjeno živela.
3. april 2003 - Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji ni v skladu z ustavo, ker državljanom drugih republik, ki so bili februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivanja od dne izbrisa. Zakonodajalcu je naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje z ustavo ter izbrisanim retroaktivno vrne status stalnega prebivalca.
9. oktober 2003 - Vlada je sprejela t. i. sistemski zakon o izbrisanih, a o njem zaradi proceduralnih zapletov in zahtev po referendumskem odločanju DZ nikoli ni glasoval.
15. oktober 2003 - Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles je Sloveniji priporočil, naj zakonsko uredi status izbrisanih skladno z odločbama ustavnega sodišča.
29. oktober 2003 - DZ je sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi notranje ministrstvo lahko izvršilo naloženo obveznost ustavnega sodišča in po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
3. februar 2004 - Notranje ministrstvo je izbrisanim na podlagi odločbe ustavnega sodišča začelo vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju.
30. marec 2004 - DZ je zavrnil interpelacijo zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.
4. april 2004 - Na zahtevo skupine poslancev iz vrst SDS, NSi, SNS, SLS in SMS je potekal referendum o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ob 31-odstotni udeležbi je zakon zavrnilo 94 odstotkov udeležencev.
2. julij 2005 - Začela se je gladovna stavka nekaterih izbrisanih.
november 2005 - Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je Slovenijo opomnil zaradi odrekanja statusa izbrisanim.
24. januar 2009 - Notranje ministrstvo je objavilo podatek, da je bilo izbrisanih 25.671 ljudi in ne 18.305, kot je veljalo dotlej.
23. februar 2009 - Notranje ministrstvo je začelo na podlagi odločbe ustavnega sodišča izdajati odločbe izbrisanim.
1. april 2009 - DZ ni izglasoval interpelacije proti ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki so jo zaradi izdajanja odločb izbrisanim vložili poslanci SDS.
15. maj 2009 - DZ je na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS ustanovil preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, odgovornih za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih v letih 2003 in 2009. Iz poročila komisije, ki ga je DZ sprejel 3. maja 2011, izhaja, da niso ugotovili politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano štetje. Poslanci SDS, SLS in SNS pa so v ločenem mnenju vztrajali, da je izbrisanih 18.305 in ne 25.671.
8. marec 2010 - DZ je sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS. Z njimi se ureja status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb. Poslanci SDS in SNS so zahtevali referendum, a ga je junija 2010 ustavno sodišče prepovedalo, saj bi z zavrnitvijo zakona na referendumu nastale protiustavne posledice.
13. julij 2010 - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odločbe ustavnega sodišča in popravile krivic izbrisanim.
6. julij 2011 - Pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je potekala javna obravnava v primeru skupine izbrisanih proti Sloveniji.
26. junij 2012 - Veliki senat ESČP je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, ter vladi naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Šestim izbrisanim je tudi določil odškodnino za nematerialno škodo, državi pa naložil, naj se z njimi v šestih mesecih dogovori še za odškodnino za materialno škodo.
21. november 2013 - DZ je skoraj pet mesecev po izteku roka, ki ga je določilo ESČP, sprejel odškodninsko shemo za izbrisane.
4. december 2013 - Notranji minister Gregor Virant je zakon o odškodninah za izbrisane predstavil na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope. Po predstavitvi je povedal, da kritik in pripomb na zakon ni več.
24. januar 2014 - Društvo izbrisanih je na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o odškodninski shemi za izbrisane. Kot sporno so navedli zlasti višino odškodnin.
12. marec 2014 - ESČP je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji odločilo še o odškodnini za materialno škodo za šest izbrisanih, ki jim je junija 2012 dosodilo odškodnino za nematerialno škodo. Slovenija jim je morala za materialno škodo skupaj plačati dobrih 240.000 evrov.
18. junij 2014 - Slovenija je začela izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. Na upravnih enotah so začeli sprejemati vloge za določitev odškodnine v upravnem postopku, na sodiščih pa tožbe za tiste, ki se ne strinjajo z odškodnino, določeno v upravnem postopku. Na notranjem ministrstvu so izrazili pričakovanje, da bo odškodnino v upravnem postopku zahtevalo okoli 12.000 ljudi, v zakonu pa je bila zapisana ocena, da bo država za odškodnine namenila okoli 75 milijonov evrov.
21. januar 2015 - Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode.
25. maj 2016 - Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP je končal postopek v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Ugotovil je, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz pilotne sodbe 26. junija 2012.
17. november 2016 - ESČP je zavrglo tožbo izbrisanih proti državi, saj da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene.
26. februar 2017 - Ob 25. obletnici izbrisa se je predsednik DZ Milan Brglez vsem, ki se jim je z izbrisom zgodila krivica, javno opravičil.
18. junij 2017 - Iztekel se je triletni rok za vložitev zahtevka za odškodnino zaradi izbrisa. Po navedbah ministrstva za javno upravo sta bila do tega datuma število vloženih zahtevkov in skupna višina odškodnin v upravnih postopkih bistveno manjša od prvotnih predvidevanj.
22. junij 2017 - Ustavno sodišče je obravnavalo štiri zahteve za oceno ustavnosti zakona o odškodninah za izbrisane. Dve zahtevi je podalo Okrajno sodišče v Ljubljani, po eno pa Okrožno sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Vse je zanimalo, ali je ustaven 12. člen zakona, ki določa, da višina denarne odškodnine zaradi izbrisa, določena v sodnem postopku, ne sme preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku.
23. november 2017 - Ustavno sodišče je znova obravnavalo zahteve sodišč za oceno ustavnosti 12. člena zakona o odškodninah za izbrisane.
31. december 2017 - Upravne enote so do konca leta 2017 prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku. Skupaj so priznale za skoraj 26,4 milijona evrov odškodnin. Izrazito se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču. Od 8161 prejetih zahtevkov so upravne enote odločile o 8012 primerih, pri čemer so 5784 zahtevkom ugodile, 1966 so jih zavrnile, 87 ustavile, 175 pa zavrgle. Najvišja priznana odškodnina je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kolikor lahko oseba dobi v upravnem postopku.
11. april 2018 - Ustavno sodišče je razsodilo, da je zakonski člen, ki omejuje skupno višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim protiustaven. Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim. Ko gre za ostale oškodovance, pa je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev. Sicer bo razveljavitev 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, začela veljati tudi zanje.
