Potem ko je predsednik republike Borut Pahor konec marca DZ obvestil, da po odstopu Mira Cerarja s funkcije predsednika vlade ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, se je namreč v torek iztekel 14-dnevni rok, v katerem bi to lahko storili tudi poslanci.
A predloga za izvolitev mandatarja niso vložili v nobeni poslanski skupini, pa tudi nepovezani poslanec Janko Veber, ki se je sam ponudil za ta položaj, ni uspel zbrati zadostne podpore poslanskih kolegov. Tako se bo DZ danes brez razprave in glasovanja seznanil s sklepom, da nihče od kvalificiranih predlagateljev - torej poslanske skupine ali desetih poslancev - ni vložil predloga za izvolitev mandatarja.
Z današnjo seznanitvijo DZ se bo odprla pot predčasnim volitvam, a mora predsednik republike Borut Pahor z njihovim razpisom počakati še na iztek 48-urnega roka, v katerem bi lahko DZ odločal o morebitnem tretjem poskusu iskanja mandatarskega kandidata. Rok bo začel teči takoj po današnji seznanitvi DZ in se bo torej iztekel v petek.
Po besedah predsednika DZ Milana Brgleza lahko poslanci predlog za izvedbo tretjega kroga volitev podajo do petka do 12. ure. Tedaj se bo DZ znova sestal na izredni seji. Če predloga ne bo, bodo sejo prekinili in jo nadaljevali popoldne, po izteku 48-urnega roka, ter ugotovili, da kandidata za novega predsednika vlade ni.
O tem bodo nato obvestili predsednika republike, ki je že napovedal, da bo predčasne volitve razpisal v soboto. Kdaj bodo volitve potekale, še ni znano, možna datuma pa sta 27. maj in 3. junij.
Kolegij predsednika DZ je danes na izredno sejo, ki bo potekala skoraj ves prihodnji teden in na katero je že uvrščenih 22 zakonskih predlogov, uvrstil še dve zakonski besedili. Na tej seji pa ne bo predloga novega zakona o varstvu osebnih podatkov, saj člani kolegija niso izglasovali predloga, da se zakon obravnava po nujnem postopku. To pomeni, da zakon v tem mandatu ne more biti sprejet.
Vlada je sicer obravnavo po nujnem postopku predlagala, ker naj bi bila uveljavitev zakona nujna zaradi evropske uredbe o varstvu podatkov, ki bo začela veljati konec maja. A so takšnen predlog podprli le v poslanski skupini SMC, v ostalih poslanskih skupinah pa so opozarjali, da nujni postopek za tako zahteven in občutljiv zakon nikakor ni primeren.
Bodo pa poslanci prihodnji teden po vetu državnega sveta znova odločali o noveli zakona o igrah na srečo. Z novelo bi sicer sprostili trg športnih stav, ki jih sedaj prireja Športna loterija, državni svetniki pa menijo, da ne bo prinesla napovedanih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo. Za potrditev zakona bo tokrat potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Na izredni seji bodo poslanci odločali tudi o predlogu zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki ga je vložila skupina enajstih poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom. DZ je marca presodil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, zahtevo, da ga obravnavajo na izredni seji, pa so vložili poslanci SDS skupaj s poslansko skupino NSi, Vebrom ter poslancema SMC Urško Ban in Mitjo Horvatom.
Izredna seja bo sicer trajala od 16. do 19. aprila, nanjo pa je na zahtevo poslancev SMC, DeSUS in DS že uvrščenih 22 vladnih zakonskih predlogov.
V DZ se obeta vsaj še ena izredna seja, saj sta poslanski skupini SMC in Levice vložili zahtevo za sklic seje, na kateri bi obravnavali devet zakonskih predlogov, ki so jih v DZ vložili poslanci in so v zadnji fazi obravnave. Kdaj bo omenjena seja, še ni znano.
