Šešelj je bil 31. marca 2016 v devetih točkah obtožnice oproščen krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Na presenečenje mnogih je takrat sodni senat presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.
Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj ocenjuje, da na sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni bilo zadoščeno pravici. Poudarja tudi, da so v sodbi našli številne napake.
Po mnenju tožilstva je Šešelj s svojimi hujskaškimi govori in napotitvami prostovoljcev spodbujal k zločinom proti človečnosti na Hrvaškem in v BiH.
Tožilstvo zato pričakuje, da bodo v reviziji sodbe ugotovili njegovo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen ali pa odredili ponovitev sojenja. Zahteva obsodbo na 28 let zapora.
Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel, niti ga niso izročile srbske oblasti. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah.
