Furlan, ki je dobil nov mandat na vrhu specializiranega tožilstva, je v pogovoru za STA, ki bo v celoti objavljen v torek, pojasnil, da so s parlamentarnima komisijama korektno sodelovali v okviru zakona, da pa je tudi komisija tožilstvu izročila določeno dokumentacijo, ki so jo potrebovali za kazenski postopek. "Vsi zasledujemo podoben cilj, da ljudje, ki so storili kazniva dejanja, za svoja dejanja tudi odgovarjajo," je poudaril.
Poleg tega so, kot je razkril, na tožilstvu že vložili en obtožni predlog zaradi krivega pričanja pred komisijo. O imenih ni govoril, znano pa je, da naj bi policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk zaradi suma krivega pričanja pred parlamentarno komisijo, ki je pod drobnogled vzela ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji.
Zaslišanja na preiskovalnih komisijah so po njegovih besedah tudi javno razkrila siceršnjo težavo tožilstva, da ljudi, ki bi bili iskreno pripravljeni sodelovati pri razkrivanju bančne kriminalitete, pravzaprav ni. Gre namreč za zaprte in močne strukture, ki branijo svoj ceh. S to težavo se soočajo predvsem, ko želijo pridobiti priče iz bank.
Med njimi po Furlanovih navedbah še vedno velja lojalnost, ljudi pa je strah pričati, saj se bojijo za svoje službe. Kar se tiče pričevanj, bi ta lahko, kot je orisal, primerjali s pričevanjem prič na sodiščih v južni Italiji pred 30 leti. "Žal je zelo podobno. S pričami si ne moremo prida pomagati. Zanašamo se lahko le na dokumentacijo in to je dolgotrajno dokazovanje," je dejal.
Delo na primerih bančne kriminalitete sicer nadaljuje državni tožilec Jože Kozina, ki je napredoval na mesto vrhovnega tožilca. Z delom bo nadaljeval med preiskavo in tudi po vložitvi obtožbe. Po Furlanovih besedah ne gre za neobičajno prakso, saj državni tožilci zaradi kontinuitete z reševanjem zadev specializiranega tožilstva nadaljujejo tudi po odhodu na druga tožilstva.
Med primeri bančne kriminalitete, ki jih je vodilo specializirano tožilstvo med Furlanovim prvim mandatom, je odmevala predlanska preiskava na Banki Slovenije, v katero se je lani vpletla tudi Evropska centralna banka, ki je nasprotovala zasegu dokumentacije. Postopek še poteka, zato ga Furlan ni mogel komentirati, ocenil pa je, da so imeli na začetku preiskovanja primerov bančnega kriminala velike težave s pridobivanjem dokumentacije, saj so se banke pogosto sklicevale na bančno tajnost, četudi so bile oškodovane. "Potem se je to sčasoma do neke mere izboljšalo, še vedno pa banke niso proaktivne. V določenih primerih pa korektno sodelujejo," je dodal.
