17. strokovni posvet sta pripravila policija in Društvo državnih tožilcev Slovenije v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju. Udeležuje se ga več kot 250 policistov, tožilcev, sodnikov in strokovnih delavcev centrov za socialno delo.
Ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Vesna Györkös Žnidar je izpostavila, da takšni posveti predstavljajo zelo dobro priložnost za učinkovito razpravo, izmenjavo mnenj in iskanje ustreznih rešitev, ki bi pripomogle k še večji učinkovitosti dela strokovnjakov, ki se spopadajo z zahtevnimi družinskimi zgodbami.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je pojasnil, da se od strokovnjakov zahteva povezovalen pristop in širok razpon znanj. Včasih kdo izmed njih s težavo prisluhne strokovnjakom z drugih področij ali ni sposoben stopiti koraka nazaj, čeprav se v teoriji vsi strinjajo, da bi morali v fokus delovanja postaviti življenje mladega človeka.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je spomnila, da pristojnim institucijam v državi mnogi postopki še ne morejo biti v ponos. Ključno je, da vsakdo dobro opravlja svoje delo in je pripravljen storiti še kaj več, od tega, kar mora. Prepričana pa je, da se vendarle delajo koraki v pravo smer, kakršna sta tudi današnji posvet in hiša za otroke.
Predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije Mirjam Kline je pojasnila, da na ministrstvu za pravosodje od lani deluje medresorska skupina, ki pripravlja podlago za vzpostavitev prve hiše za otroke v Sloveniji po vzoru islandske hiše in njej podobne ustanove na Norveškem.
Prepričana je, da bo do prihodnjega posveta hiša že zaživela in bodo v njej izvedli prve forenzične razgovore z otroki, ki bodo v hiši deležni tudi vse ostale oskrbe, od morebitnih zdravniških pregledov do strokovnih terapij. Tako otrok, ki je postal žrtev zlorabe, ne bo postal še žrtev sistema.
Šketa je opozoril, da je približno 2,5 milijona otrok v EU letno udeleženih v kazenskih in civilnih sodnih postopkih, pogosto zaradi ločitve staršev, ali pa nastopajo kot žrtve in priče kaznivih dejanj. Otroci v teh postopkih lahko doživijo resne travme, če postopek do njih ni prijazen, če je okolje neprimerno in če strokovno osebje ni ustrezno usposobljeno.
Zadnje poročilo agencije EU za temeljne pravice opozarja, da je otroke, ki so udeleženi v sodne postopke še vedno pogosto strah, so prezrti in slabo obveščeni. "Ugotovili so, da bo treba vložiti še veliko trdega dela, da bi pravosodje v državah članicah postalo otrokom prijaznejše," je izpostavil Šketa.
Ministrica Györkös Žnidar je poudarila, da so, kar se tiče preiskovanja in odkrivanja nasilja v družini, ki terjata veliko angažiranosti in občutljivosti, v zadnjih letih naredili bistvene korake naprej. "Da smo na pravi poti, nam nenazadnje priznavajo tudi nevladne organizacije, ki delo pristojnih inštitucij na tem področju ocenjujejo kot pozitivno," je dejala.
Ob tem je izpostavila, da jih tudi v prihodnje čaka še veliko dela, zlasti na področju preventive in osveščanja javnosti. Ne zadostujejo namreč ukrepi pristojnih inštitucij, temveč je pomembno zavedanje celotne družbe, da je vsakršna oblika nasilja v družini nesprejemljiva, je sklenila.
