Skladno s predlaganim sklepom, bo uprava NLB morala sprejeti ukrepe, s katerimi bo zagotovila spoštovanje slovenskega pravnega reda in sklenjenih mednarodnih pogodb. Predvsem pa bo morala nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči ter izvesti ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum, pri čemer bo morala v okviru veljavnih predpisov upoštevati slovenske interese.
Skupščina bo NLB tudi naložila, da najkasneje do 31. maja Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) pisno poroča o razlogih za že izvedeno plačilo tožbenega zahtevka, vključno z vsemi relevantnimi gradivi za organe upravljanja, zunanjimi pravnimi mnenji oz. stališči morebitnih drugih svetovalcev, ki jih je NLB naročila v teh zadevi ali drugih zadevah, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge, še izhaja iz sklica skupščine, ki je bil objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Vlada je 21. marca kot skupščina SDH holdingu naložila, da mora v NLB zagotoviti spoštovanje sklepa vlade, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, ter izvedbo ukrepov, da se prepreči oz. omeji možnost izterjav NLB na Hrvaškem. Takšen sklep je sledil sklepu komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je izrazila pričakovanje, da bo vlada kot skupščina SDH zagotovila, da NLB ne bo izvrševala sodb hrvaških sodišč iz naslova prenesenih deviznih vlog in da bo brez odlašanja sprejela ukrepe za zaščito premoženja NLB.
Rešitev glede zaščite NLB medtem iščejo v DZ. Danes popoldne bo parlamentarna ustavna komisija nadaljevala sejo o tem, kako bi z dopolnitvijo ustavnega zakona dodatno zaščitila premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Pridobila je mnenje strokovne skupine o tem, kako bi to izpeljala, pričakovati je, da bo napotilom sledila.
Strokovna skupina, ki jo je imenovala ustavna komisija DZ, je prvoten predlog SDS in NSi predrugačila in pripravila alternativni predlog. Po njem bi se v ustavnem zakonu opredelilo t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.
Tako je predlagala jasen zapis, da so odločitve hrvaških sodišč glede nekdanjih varčevalcev v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške ter da se ponovi stališče Slovenije, da NLB ni univerzalna pravna naslednica LB. Strokovna skupina je tudi ocenila, naj se v postopke vključi predstavnike ustavnopravne stroke.
Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti LB oz. NLB.
Po dostopnih podatkih so hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije v škodo. V enem primeru so zahtevek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani v višini 1,5 milijona evrov je NLB plačala, v primeru tretjega v višini približno pol milijona evrov z obrestmi pa naj bi po pravnomočnosti že tekle zamudne obresti.
