Referendumska kampanja pred ponovljenim glasovanjem na referendumu o zakonu o drugem tiru bo stekla v petek, če ne bo v postopek poseglo ustavno sodišče. Pobudnik referenduma Vili Kovačič namreč na sodišču izpodbija sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma referenduma, saj meni, da bi morali volivci o zakonu glasovati na isti dan, kot bi potekale državnozborske volitve. Podobno se je sicer na odlok o razpisu referenduma neuspešno pritožil že lani.
V ponovljeni kampanji je pričakovati podobne poudarke kot lansko poletje. Nasprotniki uveljavitve zakona si prizadevajo predvsem za drugačno traso in cenejšo izvedbo projekta. Medtem ko vlada vrednost gradbenih del ocenjuje na 961 milijonov evrov, del nasprotnikov zakona ocenjuje, da bi bilo mogoče projekt izvesti veliko ceneje, za okoli 650 milijonov evrov.
Pobudnik referenduma Kovačič vztraja, da bi projekt ogrozil območje Nature 2000, njegov cilj pa je, da ta projekt, ki ga je vlada označila za prioritetnega, uniči za vsako ceno. Kovačič je že napovedal, da bo na sodišču izpodbijal tudi izid ponovljenega glasovanja, če bodo volivci zakon podprli.
Z izpodbijanjem prvega rezultata glasovanja je pobudniku referenduma uspelo, ob tem pa je sprožil oblikovanje sodne prakse pri referendumskem sporu in spremenil pravila igre referendumske kampanje. Vrhovni sodniki so razveljavitev prvega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru med drugim argumentirali s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev.
Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča so ustavni sodniki zapisali, da lahko vlada proračunska sredstva porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.
Vladna stran je takšno navodilo označila za absurdno, predsednik vlade Miro Cerar, ki je odločitev vrhovnih sodnikov ocenil za kapljo čez rob in odstopil s položaja, pa je ocenil, da vlada na tak način v kampanji ne sme in ne more sodelovati. Tudi po njegovi oceni je absurdno, da vlada v kampanji nastopi tudi s stališčem proti zakonu, ki ga je sama pripravila in ga je DZ sprejel z absolutno večino.
Vlade tako v ponovljeni kampanji ne bo, kar pa ne pomeni, da bodo manjkali tudi glavni akterji na strani za zakon. Poleg Cerarja sta namreč člana SMC tudi državni sekretar in vodja projekta drugi tir Jure Leben ter minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Omenjeni bodo tako v kampanji sodelovali kot člani stranke in ne vlade.
SMC bo pri zagovarjanju nuje po čimprejšnji uveljavitvi zakona o drugem tiru kljub nekaterim pomislekom pomagala koalicijska partnerica SD. Med drugim bodo argumente v prid zakonu zastopali tudi v Slovenskih železnicah in DRI.
Precej več bo tudi tokrat nasprotnikov zakona, a kljub temu nekaj manj kot v lanski kampanji. V večini opozicijskih strankah se o sodelovanju v kampanji še odločajo, vanjo bodo zagotovo vstopili v NSi in Stranki Alenke Bratušek. Slednja bo tudi tokrat ostala nevtralna.
Poleg parlamentarnih strank bodo v kampanjo vstopile številne zunajparlamentarne stranke in gibanja, vsa pa zakonu nasprotujejo. Kljub temu, da je bilo v prvi kampanji od 32 organizatorjev okoli 20 tistih, ki so zakonu nasprotovali, so volivci, ki so se glasovanja udeležili, zakon podprli.
Prvega glasovanja se je udeležilo 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.
Za zavrnitev zakona mora sicer na referendumu več volivcev glasovati proti zakonu, poleg tega mora po ustavni ureditvi proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev. Takšna ureditev je v veljavi od sprememb ustave leta 2013 in zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona.
