Strokovna skupina, ki jo je imenovala ustavna komisija DZ, je prvoten predlog SDS in NSi predrugačila in pripravila alternativni predlog. Po njem bi se v ustavnem zakonu opredelilo t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.
Tako je predlagala jasen zapis, da so odločitve hrvaških sodišč glede nekdanjih varčevalcev v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške ter da se ponovi stališče Slovenije, da NLB ni univerzalna pravna naslednica LB. Strokovna skupina je tudi ocenila, naj se v postopke vključi predstavnike ustavnopravne stroke.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dejal, da "besedilo, ki smo ga vložili v postopek, ni ultimat, je delovno gradivo za cel postopek odpiranja in reševanja problema odplačevanja hrvaški varčevalcev". Tudi v. d. predsednika NSi Matej Tonin je priznal, da so predlog zastavili "širše in bolj drzno, da bi politiko in strokovno javnost zbudili in da se o tem problemu začne pogovarjati".
Na prvi seji ustavne komisije o tej problematiki so navzoči ocenili, da se postopke za dopolnitev ustavnega zakona da izpeljati pred državnozborskimi volitvami. Vsi, razen Levice, so se tudi strinjali, da je nekaj proti nezakonitim ravnanjem Hrvaške treba storiti, ter da je ustavni zakon ena od poti, ki vodijo do cilja, to je zaščita državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v NLB.
