Predlog zakona o informacijski varnosti celovito naslavlja vprašanje sistemskega urejanja področja informacijske varnosti, je danes na odboru poudaril minister za javno upravo Koprivnikar. Informacijska varnost je namreč pomemben segment informatizacije, ki je pomembna prioriteta ministrstva za javno upravo.
S tem zakonom bo v državi zagotovljena večja varnost in urejenost informacijskega okolja. Istočasno bo Slovenija s sprejemom tega zakona v svoj pravni red prenesla evropsko direktivo, katere cilj in namen je zagotoviti visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU. To mora Slovenija v svoj pravni red prenesti do maja letos.
Kot je danes poudaril Koprivnikar, s tem zakonom določajo minimalne varnostne zahteve za to, da bo nek informacijski sistem varen, na primer katere dokumente in načrte mora imeti upravljavec informacijskega sistema urejene, kako se priglasi in kako vrednoti incidente.
Zakon predvideva, da bo za to področje celovito skrbel Urad za varovanje tajnih podatkov, v dveh letih pa naj bi država po zgledu uprave za jedrsko varnost ustanovila upravo za informacijsko varnost. Zakon predvideva tudi, da bosta sedanji SI-CERT nadomestila nacionalni odzivni center (nacionalni CSIRT) ter odzivni center za organe državne uprave.
"S tem zakonom želimo vpeljati neko razumevanje, da je vlaganje v informacijsko varnost vložek in ne le strošek," je danes dejal Koprivnikar. Ob tem je spomnil na lanski kibernetski napad virusa WannyCry, ki je samo enemu prizadetemu podjetju povzročil več stroškov, kot pa je predvideni vložek države za vzpostavitev sistema informacijske varnosti.
Kljub začetnim težavam s sklepčnostjo so člani odbora ob odsotnosti poslancev SDS soglasno potrdili vsa vložena dopolnila k zakonu o kibernetski varnosti, s čemer je predlagatelj zadostil tudi pripombam zakonodajno pravne službe državnega zbora.
Državni zbor bo glasovanje o predlogu zakona opravil na naslednji izredni seji. Tedaj bodo poslanci odločali tudi o predlogu zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki ga je prav tako danes potrdil odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Namen tega zakona je dvojni, je danes poudaril Koprivnikar. Njegov vsebinski namen je, da bi lažji dostop do storitev in informacij javnega sektorja zagotovili vsem uporabnikom, tudi oviranim osebam. "Ne gre le za invalide," je poudaril Koprivnikar in opomnil na vedno večje število ljudi, ki ima težave z vidom. Ta zakon bo zagotovil, da bodo informacije javnega sektorja dostopne čim širšemu krogu ljudi.
S tem tudi prenašajo evropsko direktivo, ki jo je treba v slovenski pravni red prenesti do septembra letos. Zakon k ureditvi spletnih mest na tak način, da bodo uporabna tudi za invalidne osebe, zavezuje vse državne organe ter osebe javnega prava, pa tudi organe lokalnih samoupravnih skupnosti, je naštel minister. Kot izjeme, ki jim svojih spletišč ne bo treba prilagajati, pa zakon navaja nacionalno RTV hišo, vrtce in šole.
V razpravi so posamezni člani odbora izrazili zadovoljstvo nad namenom zakona. Ljudmila Novak (NSi) se je sicer vprašala, ali bo država ob novih stroških, ki jih s tem zakonom nalaga občinam, to upoštevala pri izračunavanju povprečnine. Franc Trček (Levica) pa je bil tudi nekoliko kritičen do slabe tehnološke opremljenosti javnega sektorja in ob tem izpostavil zastarelost spletne strani državnega zbora in tudi računalniške opreme v DZ.
