Populistično retorika je bila tudi v ospredju njegovega letošnjega nagovora narodu, v katerem je zatrdil, da je Madžarska zadnja trdnjava pred islamizacijo Evrope.
Glede na javnomnenjske raziskave naj bi Orbanov Fidesz na nedeljskih volitvah osvojil približno polovico vseh glasov, 55-letni Orban pa bo že tretjič zapored postal predsednik madžarske vlade.
54-letni Orban, ki se je rodil 31. maja 1963 v madžarskem mestu Szekesfehervar, je politično kariero začel v podmladku madžarskih komunistov. Leta 1989 je zbudil pozornost javnosti, ko se je v odmevnem govoru zavzel za svobodne volitve in pozval k umiku sovjetskih enot z madžarskega ozemlja.
Leta 1990 se je uspel prebiti v prvi demokratično izvoljeni madžarski parlament. Takrat je Fidesz, ki ga je leta 1988 pomagal ustanoviti, prejel nekaj manj kot deset odstotkov glasov. Kasneje je prevzel tudi vodenje stranke, ki je pod njegovim vodstvom začela slediti konservativnejšim smernicam.
Leto 1998 je bilo prvo njegovo leto, saj se Fideszu s koalicijsko vlado uspelo zavihteti na oblast. Orban je pri 35 letih postal eden najmlajših evropskih premierjev. Leto kasneje je Madžarsko popeljal v zvezo Nato.
Med letoma 1998 in 2002 je sledilo obdobje hitre gospodarske rasti, Orban pa je veljal za priljubljenega voditelja. Po drugi strani so mu nekateri kritiki očitali avtoritaren način vladanja, pojavili so se očitki na račun vladnega nadzora nad mediji, korupcijskih škandalov, odmeven, zlasti v tujini, je bil tudi sporni zakon o zaščiti Madžarov v sosednjih državah.
Po zmagah socialistov na volitvah leta 2002 in 2006 je kazalo, da se Orbanovo obdobje na čelu Fidesza končuje in da se je njegovo upanje, da bi se vnovič povzpel na čelo vlade, dokončno izjalovilo. A mu je politično rešilno bilko priskrbel tedanji premier Ferenc Gyurcsany, ko je septembra 2006 prišlo na dan, da je zavajal javnost o dejanskem stanju gospodarstva. Gyurcsany je odstopil, vlado pa je kasneje prevzel Gordon Bajnai, ki mu je gospodarstvo s strogimi varčevalnimi ukrepi uspelo stabilizirati.
Madžarski volivci so se zaradi nezadovoljstva s tem, kako se je Bajnaijeva vlada spopadla s krizo, pa tudi zaradi drugih težav v državi, predvsem razraščanja korupcije, obrnili k desnici. Fidesz je na volitvah leta 2010 v parlamentu dobil ustavno večino, Orbanova vlada pa je postala ena najmočnejših v dveh desetletjih madžarske demokracije. Med letoma 2010 in 2014 se je lahko pohvalila z gospodarskimi uspehi, v zgodovino pa se je zapisala tudi z avtoritarnimi prijemi in spremembami zakonodaje, zaradi česar se je Orbana med nasprotniki prijel vzdevek Viktator.
Tako je Fideszova dvotretjinska večina leta 2011 kljub glasnemu nasprotovanju opozicije, protestom ter ostrim kritikam iz tujine brez težav v parlamentu sprejela novo madžarsko ustavo in volilno zakonodajo. Veliko prahu je dvignil tudi novi medijski zakon, ki je po ocenah kritikov mejil na cenzuro.
Na parlamentarnih volitvah 2014 je Fidesz ponovno dobil absolutno večino v parlamentu, Orban pa je ostal na premierskem položaju. Stranka je na volitvah dobila 44,54 odstotka glasov podpore, kar je sicer manj kot leta 2010, ko jih je dobila 52,73 odstotka.
Orbanov drugi zaporedni premierski mandat je zaznamovala njegova odločitev, da na vrhuncu begunske krize v Evropi na madžarsko-srbski meji postavi ograjo, ki naj bi zaustavila nezakonite prihode v državo, in zaostri migrantsko zakonodajo.
V Bruslju so proti Madžarski uvedli več postopkov pred Sodiščem EU zaradi zakonov o nevladnih organizacijah in univerzah, ki sta bila usmerjena predvsem proti ameriškemu milijarderju madžarskega porekla Georgeu Sorosu, ter zavračanja sodelovanja pri premestitvah beguncev v EU. Orban je sicer leta 1989 sam dobil štipendijo Soroseve fundacije za študij političnih znanosti v angleškem Oxfordu.
Ameriški New York Times je nedavno zapisal, da je Orban kot premier z zakoni in s močjo volje Madžarsko spremenil v politični rastlinjak za čudno obliko mehke avtokracije v kombinaciji s kapitalizmom, kjer veljajo zveze in poznanstva, in skrajno desno retoriko s kulturo enostrankarskega sistema. Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad al Husein je Orbana zaradi njegovih protimigrantskih stališč označil za rasista in ksenofoba.
"Ne mara porazov," je o svojem soprogu za neko žensko revijo v preteklosti razkrila Orbanova soproga in mati njegovih petih otrok Aniko Levai, s katero se je poročil leta 1986.
Orban je znan tudi kot navdušen nogometaš. V vasi Felcsut, kjer je odraščal, je dal zgraditi nogometni stadion. Je tudi ustanovitelj nogometnega kluba Puskas Akademia FC, ki je poimenovan po največji madžarski nogometni legendi Ferencu Puskasu.
