Mandat članov sveta, ki ga je uvedla novela zakona o varuhu človekovih pravic, sprejeta septembra lani, je vezan na mandat varuha, to je do 23. februarja 2019. Člani lahko po poteku mandata znova kandidirajo za imenovanje v svet. Člani sveta opravljajo svoje delo častno in samostojno ter imajo pravico do povrnitve stroškov za prihod na sejo sveta.
Svet sestavljajo predsednik in 16 članov. Sedem članov je predstavnikov civilne družbe, trije so predstavniki znanosti, dva pa predstavnika vlade. Zagovornik načela enakosti, informacijski pooblaščenec, državni zbor in državni svet imajo vsak po enega člana. Svetu predseduje namestnik varuha, ki ga za določeno obdobje pooblasti varuh.
Sedem predstavnikov civilne družbe in tri predstavnike znanosti, ki so strokovnjaki na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, imenuje varuh na podlagi javnega razpisa. Pri tem lahko največ dva predstavnika civilne družbe in največ enega predstavnika znanosti imenuje izmed oseb, ki se niso prijavile na javni razpis.
Varuh na predlog posameznega organa imenuje tudi dva predstavnika vlade in po enega predstavnika zagovornika načela enakosti, informacijskega pooblaščenca, državnega zbora in državnega sveta, in sicer izmed zaposlenih v navedenih organih, ki niso funkcionarji in poznajo področje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Svet je posvetovalno telo varuha za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne varnosti in deluje po načelu strokovne avtonomije. Njegove naloge so med drugim sodelovanje pri pripravi ugotovitev varuha o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pripravljanje predlogov varuhu za uvedbo postopka v zvezi z morebitno kršitvijo pravic ter osveščanje javnosti o pomenu in razvoju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
