c S

Tomčeva za pokojninske spremembe, Papež proti obračanju sistema na glavo

06.04.2018 07:05 Ljubljana, 05. aprila (STA) - V zadnjih letih ni bilo pomembnih sistemskih pokojninskih sprememb, opozarja evropska poslanka Romana Tomc (SDS/EPP). Po mnenju generalnega direktorja pokojninskega zavoda Marijana Papeža ne bi smeli sistema obračati na glavo. Po opozorilu Alenke Kajzer z Umarja pa so časi upokojevanja s 30 ali 40 leti pokojninske dobe zagotovo mimo.

Za zagotavljanje dostojnih in vzdržnih pokojnin je nujno, da se pokojninski sistem nenehno prilagaja družbenim spremembam, je Tomčeva dejala na današnjem pogovoru o prihodnosti slovenskega pokojninskega sistema, ki ga je organizirala v Ljubljani pod naslovom Kakšne bodo naše pokojnine?. Spomnila je na mnenje nekaterih strokovnjakov, da je pokojninski sistem vzdržen le še do leta 2020.

Pokojninska reforma, ki je začela veljati leta 2013, je zelo radikalna, je spomnil generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Papež. Pokojninska blagajna bo vzdržna še do sredine 20. let, je napovedal. Novo reformo bi bilo treba po njegovih besedah sprejeti leta 2020, veljati pa bi začela z letom 2021, da bi se spremembe uvajale postopno. "Pomembno je, da je prehod na spremembe počasen in ne skokovit," je opozoril.

Smer, v katero bi bilo treba iti na pokojninskem področju, nakazuje tudi strategija dolgožive družbe, ki jo je vlada sprejeta julija lani, je povedala namestnica direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Kajzerjeva. Med predlaganimi usmeritvami je oblikovanje sistema, ki spodbuja daljše ostajanje v delovni aktivnosti, omogoča postopen prehod v upokojitev in zagotavlja primeren dohodek v starosti.

Strategija po njenih besedah uvaja koncept aktivnega staranja. Med kadroviki v podjetjih že dobiva vse večji pomen t. i. age management, torej upravljanje s starejšimi delavci, je spomnila.

Tomčeva je pri tem opozorila, da akcijski načrti za izvajanje strategije še niso sprejeti, čeprav bi morali biti v pol leta po sprejetju strategije. "Dlje od bele knjige o pokojninskem sistemu nismo prišli," je bila kritična.

Po njenem mnenju bi bilo treba za upokojence z nizkimi pokojninami uvesti državne pokojnine, ki bi imele vlogo minimalne pokojnine. Popraviti bi bilo treba tudi druge pomanjkljivosti, je menila. Tako je denimo omenila nadure, od katerih so bili prispevki plačani, niso pa bile vštete v pokojninsko osnovo. "Tu so se zgodile velike krivice," je menila.

Prav tako je po njenih ugotovitvah treba spremeniti področje poklicnih pokojnin. Seznam delovnih mest, na katerih so delavci vključeni v zavarovanje za poklicne pokojnine, je treba aktualizirati, je pozvala.

Generalni direktor Zpiza se je strinjal, da je sistem treba prilagajati. "Vendar pa ga ne bi smeli obračati na glavo," je dejal.